Afriška listina človekovih pravic in pravic ljudstev

Organ: Organizacija afriške enotnosti
Sprejem: 27. junija 1981
Datum uveljavitve: 21. oktobra 1986

PREAMBULA

Afriške države, članice Organizacije afriške enotnosti, pogodbenice te konvencije, naslov_ ljene ))Afriška listina človekovih pravic in pravic ljudsteV((, so se

ob upoštevanju odločitve številka 115 (XVI) Skupščine voditeljev držav in vlad na njihovi šestnajsti redni seji v Monroviji, Liberija, od 17. do 20. julija 1979, o pripravi »predhodnega osnutka Mriške listine človekovih pravic in pravic ljudstev, ki naj bi med drugim določala ustanovitev teles za pospeševanje in varstvo človekovih pravic in pravic ljudstev«;

glede na Listino Organizacije afriške enotnosti, ki določa, da so »svoboda, enakost, pravičnosti in dostojanstvo bistveni cilji za dosego legitimnih prizadevanj afriških ljudstev«;

ob potrditvi obljube, ki so jo slovesno dale v 2. členu omenjene Listine, da bodo izkoreninile vse oblike kolonializma v Mriki, da bodo uskladile in okrepile svoje sodelovanje in prizadevanja, da bi dosegle boljše življenje za ljudstva Mrike, in da bodo spodbujale mednarodno sodelovanje ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih Narodov in Splošne deklaracije človekovih pravic;

ob upoštevanju pomena svoje zgodovinske tradicije in vrednot afriške civilizacije, ki bi morale spodbuditi in opredeliti njihova razmišljanja o konceptu človekovih pravic in pravic ljudstev;

ob spoznanju po eni strani, da temeljne človekove pravice izvirajo iz značilnosti člove¬ških bitij, kar upravičuje njihovo nacionalno in mednarodno zaščito, in po drugi stra¬ni, da bi morala dejanskost in spoštovanje pravic ljudstev nujno zagotavljati človekove pravice;

glede na to, da uživanje človekovih pravic in svoboščin vključuje tudi izvrševanje dolžnosti na strani vsakogar;

prepričane, da je v prihodnje ključno, da se posveča posebna pozornost pravici do razvoja in da se državljanske in politične pravice ne smejo ločevati od ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic - tako v njihovem pojmovanju kot tudi univerzalnosti ¬ter da je zadovoljevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic jamstvo za uživanje državljanskih in političnih pravic;

ob zavedanju svoje dolžnosti, da dosežejo popolno osvoboditev Mrike, katere ljudst¬va se še vedno borijo za svoje dostojanstvo in pravo neodvisnost, in zaveze, da izkore¬ninijo kolonializem, neokolonializem, apartheid, sionizem in da odstranijo agresivn~ tuja vojaška oporišča in vse oblike diskriminacije, še posebej tiste, ki temeljijo na raSI, etnični skupini, barvi kože, spolu, jeziku, veri ali političnem prepričanju;

ob potrditvi svoje privrženosti načelom človekovih pravic in pravic ljudstev ter svo~ boščin, ki jih vsebujejo deklaracije, konvencije in drugi instrumenti, ki so jih sprejeli Organizacija afriške enotnosti, Gibanje neuvrščenih držav in Združeni narodi;
 
trdno prepričane v svojo dolžnost, da spodbujajo in varujejo človekove pravice, pravice ljudstev ter svoboščine ob upoštevanju pomena, ki se tradicionalno pripisuje tem pravicam in svoboščinam v Mriki;

dogovorile o sledečem:

1. DEL PRAVICE IN DOLŽNOSTI

1. POGLAVJE
ČLOVEKOVE PRAVICE IN PRAVICE LJUDSTEV

1. člen
Države članice Organizacije afriške enotnosti, ki so pogodbenice te Listine, priznava¬jo pravice, dolžnosti in svoboščine, ki so zajete v tej Listini, in se obvezujejo, da bodo sprejele zakonodajne ali druge ukrepe za njihovo uveljavitev.

2. člen
Vsak posameznik je upravičen do uživanja pravic in svoboščin, priznanih v tej Li stin i, brez razlikovanja glede na raso, etnično skupino, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostno ali socialno poreklo, premoženje, rojstvo ali kakšne druge okoliščine.

3. člen
1. Vsak posameznik je enak pred zakonom.
2. Vsak posameznik je upravičen do enake zaščite pred zakonom.

4. člen
Človekje nedotakljiv. Vsakdo je upravičen do spoštovanja njegovega življenja in inte¬gritete svoje osebe. Nihče ne sme biti samovoljno prikrajšan za to pravico.

5. člen
Vsak posameznik ima pravico do spoštovanja dostojanstva, ki je človeku prirojeno, in do priznanja svojega pravnega statusa. Vse oblike izkoriščanja in poniževanja člove¬ka, še posebej suženjstvo, trgovina s sužnji, mučenje, okrutno, nečloveško ali ponižujoČe kaznovanje ali ravnanje, so prepovedane.
 
6. člen
Vsak posameznik ima pravico do osebne svobode in varnosti. Nihče ne sme biti prikraj¬šan za svojo svobodo, razen iz razlogov in pogojev, ki so predhodno določeni z zako¬nom. Še posebej ne sme biti nihče samovoljno aretiran ali priprt.

7. člen
1. Vsak posameznik ima pravico do sodnega postopka. To vključuje:
(a) pravico do pritožbe pristojnim državnim organom proti dejanjem, ki kršijo njegove temeljne pravice, kot jih priznavajo in zagotavljajo konvencije, zakoni, uredbe in veljavni običaji;
(b) pravico, da se domneva za nedolžnega, dokler se njegova krivda ne dokaže na pristojnem sodišču ali razsodišču;
(c) pravico do obrambe, vključno s pravico, da se brani z zagovornikom po lastni izbiri;
(d) pravico do sojenja v razumnem času pred nepristranskim sodiščem ali razsodiščem.
2. Nihče ne sme biti obsojen za dejanje ali opustitev, ki v času, ko je bilo storjeno, ni bilo določeno kot kaznivo dejanje. Nobena kazen se ne sme naložiti za kaznivo deja¬nje, za katero v času, ko je bilo storjeno, ni bila predpisana. Kazen je osebna in se lahko naloži le storilcu.

8. člen
Zagotavlja se svoboda vesti, poklica in prostega izpovedovanja vere. Nihče ne sme, ob upoštevanju zakona in reda, biti podvržen ukrepom, ki omejujejo uživanje teh svoboščin.

9. člen
1. Vsak posameznik ima pravico do informacij.
2. Vsak posameznik ima pravico do izražanja in širjenja svojih mnenj v mejah zakona.

10. člen
1. Vsak posameznik ima pravico do svobodnega združevanja, pod pogojem spoštovanja zakona.
2. Ob upoštevanju obveze solidarnosti, določene v 29. členu, se nikogar ne sme prisiliti, da se pridruži kateremu koli združenju.

11. člen
Vsak posameznik ima pravico do svobodnega združevanja z drugimi. Uživanje t~ pravice se lahko podvrže le najnujnejšim omejitvam, določenim z zakonom, posebej tistim, ki so predpisane v interesu državne varnosti, varnosti, zdravja, etike in praviC in svoboščin ostalih.
 
12. člen
1. Vsak posameznik ima pravico do svobode gibanja in bivanja znotraj meja države, pod pogojem, da spoštuje zakon.
2. Vsak posameznik ima pravico, da zapusti katero koli državo, vključno svojo lastno, in da se vrne v svojo državo. Ta pravica se lahko omeji le z zakonom zaradi zaščite državne varnosti, zakona in reda, javnega zdravja in morale.
3. Vsak posameznik ima pravico, da pred preganjanjem zaprosi za in dobi zatočišče v drugih državah v skladu z zakoni teh držav in mednarodnimi konvencijami.
4. Nedržavljana, ki je zakonito vstopil na ozemlje države članice te Listine, se lahko izžene le na podlagi odločitve, sprejete v skladu z zakonom.
5. Množičen izgon nedržavljanov je prepovedan. Za množičen izgon šteje izgon naci¬onalnih, rasnih, etničnih ali verskih skupin.

13. člen
1. Vsak posameznik ima pravico, da svobodno sodeluje pri vodenju svoje države, bodisi neposredno bodisi preko svobodno izvoljenih predstavnikom v skladu z določbami zakona.
2. Vsak posameznik ima pravico enakega dostopa do javnih služb v svoji državi.
3. Vsak posameznik ima pravico dostopa do javne lastnine in služb ob strogi enakosti vseh oseb pred zakonom.

14. člen
Zagotovljena je pravica do lastnine. Vanjo se lahko poseže le zaradi javnih potreb ali splošnega interesa skupnosti in v skladu z določbami ustreznih zakonov.

15. člen
Vsak posameznik ima pravico, da dela pod enakimi in zadovoljivimi pogoji in preje¬ma enako plačilo za enako delo.

16. člen
1. Vsak posameznik ima pravico, da uživa najboljše možno stanje telesnega in dušev¬nega zdravja.
2. Države pogodbenice te Listine bodo sprejele potrebne ukrepe za zaščito zdravja svojih ljudi in za zagotovitev zdravstvene oskrbe v primeru bolezni.
 
17. člen
1. Vsak posameznik ima pravico do izobraževanja.
2. Vsak posameznik se lahko svobodno udeležuje kulturnega življenja v svoji skupnosti.
3. Spodbujanje in varstvo morale ter tradicionalnih vrednot, ki jih priznava skupnost, je naloga države.

18. člen
1. Družina je naravna enota in temelj skupnosti. Je pod zaščito države, ki skrbi za njeno telesno zdravje in moralo.
2. Država ima dolžnost, da pomaga družini, ki je varuh morale in tradicionalnih vrednot, ki jih priznava skupnost.
3. Država bo zagotovila odpravo vsakršne diskriminacije žensk ter tudi varstvo pravic žensk in otrok, kot sta določena v mednarodnih deklaracijah in konvencijah.
4. Ostareli in invalidi imajo prav tako pravico do posebnih ukrepov varstva v skladu z njihovimi fizičnimi ali moralnimi potrebami.

19. člen
Vsa ljudstva so enaka; uživajo enako spoštovanje in imajo enake pravice. Nič ne upravi¬čuje prevlade enega ljudstva nad drugim.

20. člen
1. Vsa ljudstva imajo pravico do obstoja. Imajo nedvomno in neodtujljivo pravico do samoodločbe. Svobodno določajo svoj politični status in si prizadevajo za gospodar¬ski in družbeni razvoj v skladu s politiko, ki so jo svobodno izbrali.
2. Kolonizirana ali zatirana ljudstva imajo pravico, da se osvobodijo vezi nadvlade z zatekanjem h kakršnim koli sredstvom, ki ga priznava mednarodna skupnost.
3. Vsa ljudstva imajo pravico do pomoči držav pogodbenic te Listine v svojem osvobo¬dilnem boju proti tuji nadvladi, tako politični kot gospodarski ali kulturni.

21. člen
1. Vsa ljudstva prosto razpolagajo s svojim bogastvom in naravnimi viri. Ta pravica se izvršuje v izključnem interesu ljudstva. V nobenem primeru ljudstvo ne sme biti prikraj¬šano zanjo.
2. V primeru plenitve ima razlaščeno ljudstvo pravico do zakonite povrnitve svoje lastnine, kakor tudi do primernega nadomestila.
3. Prosto razpolaganje z bogastvom in naravnimi viri se izvršuje brez škode za obveznost spodbujanja mednarodnega gospodarskega sodelovanja, ki temelji na vzajemnem spoštovanju, pravični izmenjavi in načelih mednarodnega prava.
4. Države pogodbenice te Listine posamično ali skupaj izvršujejo pravico do prostega razpolaganja z bogastvom in naravnimi viri z namenom krepitve afriške enotnosti in solidarnosti.
5. Države pogodbenice te Listine se zavezujejo, da bodo izkoreninile vse oblike tujega gospodarskega izkoriščanja, posebej tistega, ki ga izvajajo mednarodni monopoli, da bi tako omogočale svojim ljudstvom, da v polni meri uživajo koristi, ki izvirajo iz njihovih nacionalnih virov.

22. člen
1. Vsa ljudstva imajo pravico do svojega gospodarskega, socialnega in kulturnega raz¬voja ob upoštevanju njihove svobode in identitete in v enakopravnem uživanju skupne dediščine človeštva.
2. Države imajo dolžnost, da posamično ali skupno zagotavljajo izvrševanje pravice do razvoja.

23. člen
1. Vsa ljudstva imajo pravico do nacionalnega in mednarodnega miru in varnosti. Načela solidarnosti in prijateljskih odnosov, ki so implicitno potrjena v Ustanovni listini Združenih narodov in ponovno potrjena z Listino Organizacije afriške enotnosti, bodo urejala odnose med državami.
2. Za namen krepitve miru, solidarnosti in prijateljskih odnosov bodo države pogodbe¬nice zagotovile, da:
(a) kateri koli posameznik, ki uživa pravico do zatočišča v skladu z 12. členom te Listine, ne bo sodeloval v subverzivnih dejavnostih proti svoji državi izvora ali kateri koli drugi državi pogodbenici te Listine;
(b) se njihova ozemlja ne bodo uporabljala kot oporišča za subverzivne ali teroris¬tične dejavnosti proti ljudstvu katere koli države pogodbenice te Listine.

24. člen
Vsa ljudstva imajo pravico do splošno ugodnega okolja, primernega njihovemu razvoju.

25. člen
Države pogodbenice te Listine imajo dolžnost, da spodbujajo in preko poučevanja, izobraževanja in objavljanja zagotavljajo spoštovanje pravic in svoboščin, ki jih vsebu¬je ta Listina, in da skrbijo za to, da so te svoboščine in pravice, kakor tudi ustrezne obveznosti in dolžnosti, razumljene.
 
26. člen
Države pogodbenice te Listine imajo dolžnost, da zagotavljajo neodvisnost sodišč in morajo dovoliti ustanovitev in izboljšanje ustreznih domačih institucij, vključenih v spodbujanje in varstvo pravic in svoboščin, ki jih zagotavlja ta Listina.

II. POGLAVJE
PRAVICE IN DOLŽNOSTI

27. člen
1. Vsak posameznik ima dolžnosti do svoje družine in skupnosti, države in drugih pravno priznanih skupnosti ter mednarodne skupnosti.
2. Pravice in svoboščine vsakega posameznika se izvršujejo ob upoštevanju pravic drugih, kolektivne varnosti, morale in skupnega interesa.

28. člen
Vsakdo ima dolžnost, da spoštuje in brez diskriminacije upošteva soljudi in da vzdržuje odnose, ki so usmerjeni k spodbujanju, varovanju in krepitvi medsebojnega spoštovanja in strpnosti.

29. člen
Posameznik ima prav tako dolžnost:
1. da ohranja harmoničen razvoj družine ter da dela za povezanost in spoštovanje družine, da vseskozi spoštuje svoje starše in da jih vzdržuje, če to potrebujejo;
2. da služi svoji narodni skupnosti s tem, da ji nudi svoje fizične in intelektualne spo¬sobnosti;
3. da ne ogroža varnosti države, katere državljan ali prebivalec je;
4. da ohranja in krepi družbeno in narodno solidarnost, še posebej, ko je slednja ogro¬žena;
5. da ohranja in krepi nacionalno neodvisnost in ozemeljsko celovitost svoje države in da v skladu z zakonom prispeva k njeni obrambi;
6. da dela najbolje v okviru svojih sposobnosti in zmožnostmi in da plačuje davke, ki so z zakonom določeni v interesu družbe;
7. da v svojih stikih z ostalimi člani družbe ohranja in krepi pozitivne afriške kulturne vrednote v duhu strpnosti, dialoga in posvetovanja in da na splošno prispeva k spod¬bujanju moralnega blagostanja skupnosti.
8. da prispeva največ, kar zmore, vedno in na vseh ravneh, k spodbujanju in dosega¬nju afriške enotnosti.
 
2. DEL ZAŠČiTNI UKREPI

1. POGLAVJE
USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA AFRiŠKE KOMISIJE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN PRAVICE LJUDSTEV

30. člen
V Organizaciji afriške enotnosti se ustanovi Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev (v nadaljevanju »Komisija«) za spodbujanje človekovih pravic in pravic ljudstev ter za zagotovitev njihove zaščite v Afriki.

31. člen
1. Komisijo sestavlja enajst članov, ki se izberejo med afriškimi osebnostmi najvišjega ugleda, poznanih po svoji moralnosti, integriteti, nepristranskosti in sposobnostih na področju človekovih pravic in pravic ljudstev; ob posebnem poudarku na njihovih pravnih izkušnjah.
2. Člani Komisije bodo služili v osebnem svojstvu.

32. člen
V Komisiji ne more biti več kot en državljan iste države.

33. člen
Člane Komisije s tajnim glasovanjem voli Skupščina voditeljev držav in vlad s sezna¬ma oseb, ki so jih predlagale države pogodbenice te Listine.

34. člen
Nobena od držav pogodbenic te Listine ne sme predlagati več kot dveh kandidat<:V. Kandidati morajo imeti državljanstvo ene izmed držav pogodbenic te Listine. Ce država predlaga dva kandidata, eden izmed njiju ne sme biti državljan te države.

35. člen
1. Generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti pozove države pogodbenice te Listine najmanj štiri mesece pred volitvami, naj predlagajo kandidate.
2. Generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti pripravi abecedni seznam pred¬laganih oseb in jih posreduje voditeljem držav in vlad najmanj en mesec pred volitva¬mi.
 
36. člen
Člani komisije so izvoljeni za dobo šestih let in so lahko ponovno izvoljeni. Ob tem pa se mandat štirih članov, izvoljenih na prvih volitvah, izteče po dveh letih in trem drugim po preteku štirih let.

37. člen
Takoj po prvih volitvah predsedujoči Skupščini voditeljev držav in vlad Organizacije afriške enotnosti z žrebom določi imena tistih članov, na katere se nanaša 36. člen.

38. člen
Po svoji izvolitvi člani Komisije slovesno prisežejo, da bodo opravljali svoje dolžnosti nepristransko in vestno.

39. člen
1. V primeru smrti ali odstopa člana Komisije predsednik Komisije o tem nemudoma obvesti generalnega sekretarja Organizacije afriške enotnosti, ki razglasi mesto za prosto od dneva smrti ali dneva veljavnosti odstopa.
2. Če je, po soglasnem mnenju ostalih članov Komisije, član prenehal z opravljanjem svojih dolžnosti iz katerega koli razloga razen začasne odsotnosti, predsednik Komisije obvesti generalnega sekretarja Organizacije afriške enotnosti, ki razglasi mesto za prosto.
3. V vsakem od zgoraj omenjenih primerov Skupščina voditeljev držav in vlad nado¬mesti člana, katerega mesto je postalo prosto, za preostalo dobo njegovega mandata, razen če je ta krajša od šestih mesecev.

40. člen
Vsak član Komisije funkcijo opravlja do dneva, ko jo prevzame njegov naslednik.

41. člen
Generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti imenuje sekretarja Komisije. Prav tako zagotovi osebje in službe, ki so potrebne za učinkovito opravljanje dolžnosti Komisije. Organizacija afriške enotnosti nosi stroške osebja in služb.

42. člen
1. Komisija izvoli svojega predsednika in podpredsednika za dobo dveh let. Lahko sta ponovno izvoljena. 
2. Komisija določi svoj poslovnik.
3. Za sklepčnost je potrebnih sedem članov.
4. V primeru izenačenega glasovanja ima predsednik odločilni glas.
5. Generalni sekretar lahko prisostvuje sestankom Komisije. Ne sodeluje pri razpravi in nima pravice do glasovanja, vendar mu lahko predsednik Komisije da besedo.

43. člen
Pri opravljanju svojih dolžnosti člani Komisije uživajo diplomatske privilegije in imu¬nitete, ki jih določa Splošna konvencija o privilegijih in imunitetah Organizacije afri¬ške enotnosti.

44. člen
Sprejmejo se ukrepi za vključitev nagrad in plačil članom Komisije iz rednega prora¬čuna Organizacije afriške enotnosti.

II. POGLAVJE MANDAT KOMISIJE

45. člen
Naloge komisije so:
1. Da spodbuja človekove pravice in pravice ljudstev, še posebej:
(a) da zbira dokumente, izvaja študije in raziskave o afriških problemih na podro¬čju človekovih pravic in pravic ljudstev, organizira seminarje, simpozije in konference, razširja informacije, spodbuja delovanje državnih in lokalnih insti¬tucij, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in pravicami ljudstev, in, če pride do takih primerov, vladam poda svoja stališča in priporočila.
(b) da oblikuje in določi načela in pravila za rešitev pravnih problemov, ki se nanašajo na človekove pravice in pravice ljudstev in temeljne svoboščine, na katerih lahko afriške vlade utemeljijo svoje zakonodaje.
(c) da sodeluje z drugimi afriškimi in mednarodnimi institucijami, ki se ukvarjajo
s spodbujanjem in varstvom človekovih pravic in pravic ljudstev.
2. Da zagotovi varstvo človekovih pravic in pravic ljudstev pod pogoji, opredeljenimi s to Listino.
3. Da razlaga vse določbe te Listine na prošnjo države pogodbenice, institucije Orga¬nizacije afriške enotnosti ali afriške organizacije, ki jo Organizacija afriške enotnosti priznava.
4. Da izvaja druge naloge, ki ji jih zaupa Skupščina voditeljev držav in vlad.
 
III. POGLAVJE POSTOPEK KOMISIJE

46. člen
Komisija se lahko posluži katere koli ustrezne metode raziskovanja; lahko zasliši gene¬ralnega sekretarja Organizacije afriške enotnosti ali katero koli drugo osebo, ki lahko pojasni zadevo.

OBVESTILA DRŽAV

47. člen
Če ima država pogodbenica te Listine utemeljene razloge, da meni, daje druga država pogodbenica te Listine kršila določbe Listine, lahko usmeri pozornost te države na to zadevo s pisnim obvestilom. To obvestilo se naslovi tudi na generalnega sekretarja OAE in predsednika Komisije. V roku treh mesecev od prejema obvestila mora država, na katero je bilo obvestilo naslovljeno, državi pošiljateljici podati pisno razlago ali izjavo, ki razjasni zadevo. Ta mora vključevati čimveč ustreznih informacij o zakonih in pravilih o postopku, ki se uporabljajo ali so uporabljivi, o že opravljeni popravi stanja ali ukrepih, ki so na razpolago.

48. člen
Če v treh mesecih od dne, ko je država, na katero je bila naslovljena, prejela prvotno obvestilo, zadeva z dvostranskimi pogajanji ali drugim mirnim postopkom ni urejena v zadovoljstvo obeh vključenih držav, ima katera koli ob obeh držav pravico, da zade¬vo preko predsednika predloži Komisiji in o tem obvesti ostale vpletene države.

49. člen
Ne glede na določbe 47. člena lahko pržava pogodbenica te Listine, če meni, da je druga država kršila določbe Listine, zadevo neposredno naslovi na Komisijo z obves¬tilom predsedniku, generalnemu sekretarju Organizacije afriške enotnosti in državi, na katero se nanaša.

50. člen
Komisija se lahko ukvarja s predloženo zadevo šele potem, ko se prepriča, da so bil.a izčrpana vsa lokalna sredstva, če ta obstajajo, razen čeje za Komisijo očitno, da bi bli postopek za uporabo teh sredstev čezmerno podaljšan.
 
51. člen
1. Komisija lahko zaprosi vpletene države, da ji priskrbijo vse ustrezne informacije.
2. Ko Komisija zadevo obravnava, so vpletene države lahko zastopane pred njo in lahko predložijo pisno ali ustno predstavitev.

52. člen
Potem ko od vpletenih držav in drugih virov dobi vse informacije, za katere meni, da so potrebne, in potem ko poskusi z vsemi ustreznimi načini doseči prijateljsko rešitev, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in pravic ljudstev, Komisija v razumnem času od notifikacije, ki je omenjena v 48. členu, pripravi poročilo, ki vsebuje dejstva in njene ugotovitve. To poročilo se pošlje vpletenim državam in posreduje Skupščini voditeljev držav in vlad.

53. člen
Pri posredovanju svojega sporočila lahko Komisija Skupščini voditeljev držav in vlad poda priporočila, za katere meni, da so koristna.

54. člen
Komisija na vsaki redni seji Skupščine voditeljev držav in vlad predloži poročilo o svojih aktivnostih.

DRUGA OBVESTILA

55. člen
1. Pred vsako sejo sekretar Komisije pripravi seznam obvestil, ki niso od držav pogod¬benic te Listine, in jih predloži članom Komisije, ki določijo, katera obvestila bo Komisija obravnavala.
2. Komisija obvestilo obravnava, če njeni člani tako odločijo z navadno večino.

56. člen
Obvestila, ki jih prejme Komisija, v zvezi s človekovimi pravicami in pravicami ljud¬stev, omenjenimi v 55. členu, se obravnavajo, če:
1. navajajo njihove avtorje, tudi če ti prosijo za anonimnost,
2. so v skladu z Listino Organizacije afriške enotnosti ali s to Listino,
3. niso pisana v prezirljivem ali žaljivem jeziku, usmerjenem zoper vpletene države in njihove institucije ali Organizacijo afriške enotnosti,
4. ne temeljijo izključno na novicah, razširjenih preko množičnih občil,
5. so poslana po izčrpanju vseh lokalnih sredstev, če ta obstajajo, razen če je očit¬no, da je ta postopek čezmerno podaljšan. 
6. so predložena v razumnem času od takrat, ko so bila izčrpana lokalna sredstva, ali od dne, ko je Komisija seznanjena z zadevo, in
7. se ne nanašajo na primere, ki so jih vpletene države rešile v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov ali Listine Organizacije afriške enotnosti ali določbami te Listine.

57. člen
Pred kakršno koli vsebinsko obravnavo predsednik Komisije z vsemi obvestili seznani zadevno državo.

58. člen
1. Če se po obravnavanju Komisije izkaže, da se eno ali več obvestil očitno nanaša na posebne primere, ki kažejo na obstoj vrste hudih ali množičnih kršitev človekovih pravic ali pravic ljudstev, Komisija usmeri pozornost Skupščine voditeljev držav in vlad na te posebne primere.
2. Skupščina voditeljev držav in vlad lahko nato zaprosi Komisijo, da začne natan¬čnejšo preučevanje teh primerov in predloži z dejstvi podkrepljeno poročilo, ki vklju¬čuje njene ugotovitve in priporočila.
3. Nujni primer, ki ga Komisija pravočasno zazna, slednja predloži predsedniku Skup¬ščine voditeljev držav in vlad, ki lahko zahteva natančnejšo preiskavo.

59. člen
1. Vsi ukrepi, sprejeti v okviru določb te Listine, ostanejo zaupni, dokler Skupščina voditeljev držav in vlad ne odloči drugače.
2. Skupščina voditeljev držav in vlad lahko nato zaprosi Komisijo, da začne natan¬čnejšo preučevanje teh primerov in predloži z dejstvi podkrepljeno poročilo, ki vklju¬čuje njene ugotovitve in priporočila.
3. Predsednik Komisije objavi poročilo o aktivnostih Komisije, potem ko gaje obravna¬vala Skupščina voditeljev držav in vlad.

IV. POGLAVJE VELJAVNA NAČELA

60. člen
Komisija pri svojem delu vodi mednarodno pravo človekovih pravic in pravic ljudsteV, posebej določbe različnih afriških instrumentov človekovih pravic in pravic ljudsteV, Ustanovna listina Združenih narodov, Listina Organizacije afriške enotnosti, Sploš¬na deklaracija človekovih pravic, drugi dokumenti, ki so jih sprejeli Združeni narodi in afriške države na področju človekovih pravic in pravic ljudstev, kot tudi določbe
različnih dokumentov, ki so jih sprejeli znotraj specializiranih agencij Združenih naro¬dov, katerih članice so pogodbenice te Listine.

61. člen
Komisija bo kot pomožno sredstvo za ugotovitev pravnih načel upoštevala tudi druge splošne ali specialne mednarodne konvencije, ki določajo pravila, ki so izrecno priznana s strani držav članic Organizacije afriške enotnosti, afriške prakse, ki so skladne z mednarodnimi normami človekovih pravic in pravic ljudstev, običaje, ki so splošno priznani kot pravo, splošna pravna načela, ki jih priznavajo afriške države, kot tudi pravne precedense in doktrino.

62. člen
Vsaka država pogodbenica se zaveže, da bo vsaki dve leti od dneva uveljavitve te Listine predložila poročilo o zakonodajnih in drugih ukrepih, ki jih je sprejela z na¬menom, da uveljavi pravice in svoboščine, priznane in zagotovljene s to Listino.

63. člen
1. Ta listina je odprta za podpis, ratifikacijo ali pristop držav članic Organizacije afriške enotnosti.
2. Ratifikacijske ali pristopne listine se deponirajo pri generalnem sekretarju Organi¬zacije afriške enotnosti.
3. Ta Listina začne veljati v treh mesecih potem, ko generalni sekretar prejme listine o ratifikaciji ali pristopu navadne večine držav članic Organizacije afriške enotnosti.

3. DEL SPLOŠNE DOLOČBE

64. člen
1. Po uveljavitvi te Listine se v skladu z ustreznimi členi te Listine izvolijo člani Komisije.
2. Generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti skliče prvi sestanek Komisije na sedežu Organizacije v treh mesecih od oblikovanja Komisije. Kasneje Komisijo sklicuje njen predsednik, kadar koli je to potrebno, vendar najmanj enkrat letno.

65. člen
Za vsako od držav, ki bodo ratificirale ali pristopile k tej Listini po začetku njene veljavnosti, bo Listina začela veljati tri mesece po dnevu, ko bo država deponirala svojo listino o ratifikaciji ali pristopu.
 
66. člen
Posebni protokoli ali dogovori lahko, če je potrebno, dopolnijo določbe te Listine.

67. člen
Generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti obvesti države članice organizacije o deponiranju vsake listine o ratifikaciji ali pristopu.

68. člen
Ta Listina se lahko spremeni, če država pogodbenica o tem pošlje pisno pobudo generalnemu sekretarju Organizacije afriške enotnosti. Skupščina voditeljev držav in vlad lahko odloča o osnutku sprememb šele potem, ko so bile vse države pogodbeni¬ce ustrezno obveščene o njem in ko je Komisija na prošnjo države pobudnice podala svoje mnenje o njem. Sprememba se sprejme z navadno večino držav pogodbenic. Za vsako državo, ki jo je sprejela v skladu s svojim ustavnim postopkom, začne veljati tri mesece potem, ko je generalni sekretar sprejel obvestilo o njenem sprejetju.