Ameriška konvencija o človekovih pravicah

Organ: Organizacija ameriških držav
Sprejem: 22. novembra 1969
datum uveljavitve: 18. julija 1978

PREAMBULA
Ameriške države, podpisnice te Konvencije, so se

ob ponovni potrditvi svojega namena, da na svoji polobli v okviru demokratičnih institucij utrdijo sistem osebne svobode in socialne pravičnosti, ki temeljita na spoš¬tovanju bistvenih pravic človeka,

ob priznavanju, da bistvene pravice človeka niso odvisne od posameznikovega državljanstva določene države, temveč temeljijo na lastnostnih človeške osebnosti, in da zato opravičujejo mednarodno zaščito v obliki konvencije, ki krepi oziroma dopolnju_ je zaščito, ki jo zagotavlja domače pravo ameriških držav,

ob upoštevanju, da so bila ta načela določena v Ustanovni listini Organizacije ameri¬ških držav, v Ameriški deklaraciji pravic in dolžnosti človeka in v Splošni deklaraciji človekovih pravic ter da so bila ponovno potrjena in natančneje določena v drugih mednarodnih instrumentih, tako na svetovni kot tudi regionalni ravni,

ob ponavljanju, da se v skladu s Splošno deklaracijo človekovih pravic ideal svobod¬nega človeka, ki uživa svobodo pred strahom in pomanjkanjem, lahko doseže le, če so ustvarjeni pogoji, v katerih lahko vsakdo uživa svoje ekonomske, socialne in kulturne pravice, kot tudi svoje državljanske in politične pravice in

ob upoštevanju, da je Tretja posebna Medameriška konferenca (Buenos Aires, 1967) potrdila, da se v Ustanovno listino Organizacije vključijo širši standardi glede spošto¬vanja ekonomskih in socialnih pravic ter pravic do izobraževanja, in odločila, da bi morala medameriška konvencija o človekovih pravicah določiti strukturo, pristojnost in postopek organov, odgovornih za te zadeve,

dogovorile o naslednjem:

1. DEL
OBVEZNOSTI DRŽAV IN ZAŠČiTENE PRAVICE

1. POGLAVJE SPLOŠNE OBVEZNOSTI

1. člen
Obveznost spoštovanja pravic
1. Države pogodbenice te Konvencije se zavezujejo, da bodo spoštovale v njej prizna~e pravice in svoboščine in da bodo zagotovile vsem osebam pod njihovo jurisdikCIJO svobodno in polno uživanje teh pravic in svoboščin, brez razlikovanja glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, nacionalno ali socialnO poreklo, ekonomski status, rojstvo ali druge družbene okoliščine.
2. Za namene te Konvencije »oseba« pomeni vsako človeško bitje.

2. člen
Učinki na domače pravo
Kjer zakonodaja ali drugi predpisi še ne zagotavljajo uživanja vseh pravic ali svo¬boščin, določenih v 1. členu, se države pogodbenice zavežejo, da bodo v skladu s svojimi ustavnimi postopki in določbami te Konvencije sprejele take zakonodajne ali druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev uživanja teh pravic ali svoboščin.

II. POGLAVJE DRŽAVLJANSKE IN POLITiČNE PRAVICE

3. člen
Pravica do pravne osebnosti
Vsakdo ima pravico do priznanja pravne osebnosti.

4. člen
Pravica do življenja
1. Vsakdo ima pravico do spoštovanja njegovega življenja. Ta pravica je zaščitena z zakonom, in sicer na splošno od trenutka spočetja. Nikomur ne sme biti življenje samovoljno odvzeto.
2. V državah, ki niso odpravile smrtne kazni, se lahko ta izreče samo za najhujša kazniva dejanja, in sicer na podlagi dokončne sodbe, ki jo izreče pristojno sodišče v skladu z zakonom, ki je takšno kazen določil še pred storitvijo kaznivega dejanja. Uporabo takšne kazni ni dovoljeno razširiti na kazniva dejanja, za katera trenutno ni predpisana.
3. Države, ki so odpravile smrtno kazen, je ne smejo ponovno predpisati.
4. V nobenem primeru se smrtno kazen ne sme izreči za politična kazniva dejanja ali z njimi povezana kazniva dejanja.
5. Smrtna kazen se ne sme izreči osebam, ki so bile v času storitve kaznivega dejanja mlajše od 18 let ali starejše od 70 let, niti se ne sme izvršiti nad nosečnicami.
6. Vsakdo, ki je obsojen na smrt, ima pravico zaprositi za amnestijo, oprostitev~.a~i omilitev kazni, čemur se lahko ugodi v vseh primerih. Smrtne kazni se ne sme izvrs1t1, medtem ko pristojne oblasti o taki peticiji še odločajo.
 
5. člen
Pravica do človeškega ravnanja
1. Vsakdo ima pravico do spoštovanja njegove fizične, duševne ali moralne integritete.
2. Nikogar se ne sme mučiti ali ga okrutno, nečloveško ali ponižujoče kaznovati ali z njim tako ravnati. Z vsakomer, ki mu je odvzeta prostost, je treba ravnati s spoštovan. jem do prirojenega človekovega dostojanstva.
3. Kazni ni dovoljeno razširiti na nikogar poleg storilca kaznivega dejanja.
4. Obtožence je treba, razen v izjemnih okoliščinah, ločiti od obsojencev in jim zago¬toviti ločeno obravnavanje, ustrezno njihovemu statusu neobsojenih oseb.
5. Mladoletniki v kazenskem postopku morajo biti ločeni od odraslih in jim je treba čim prej soditi pred specializiranimi sodišči, tako da se jih lahko obravnava v skladu z njihovim statusom mladoletnikov.
6. Bistveni namen kazni odvzema prostosti je poboljšanje in družbena prilagoditev zapornikov.

6. člen
Prepoved suženjstva
1. Nihče ne sme biti podvržen suženjstvu ali neprostovoljnemu služenju, ki sta pre¬povedana v vseh svojih oblikah, kot tudi trgovina s sužnji in trgovina z ženskami.
2. Od nikogar se ne sme zahtevati prisilno ali obvezno delo. Ta določba se ne sme razlagati v smislu, da je v državah, kjer je za določena kazniva dejanja predpisana kazen odvzema prostosti s prisilnim delom, izvrševanje take kazni, kijo naloži pristojno sodišče, prepovedano. Prisilno delo ne sme škodovati dostojanstvu ali fizičnim ali intelektualnim sposobnostim zapornika.
3. Za namene tega člena se naslednje ne šteje za prisilno delo:
(a) delo ali služba, ki se normalno zahteva od zaprte osebe pri izvajanju kazni ali uradne odločitve, ki jo izreče pristojna sodna oblast; takšno delo ali služba se izvajata pod nadzorom in pregledom javnih oblasti in nihče, ki izvaja tako delo ali službo se ne sme dati na razpolago nobeni zasebni stranki, družbi ali pravni osebi;
(b) vojaška služba in, v državah, kjer so oporečniki vesti priznani, civilno služenje, ki ga zakon določa namesto vojaške službe;     .
(c) služba, potrebna v času nevarnosti ali naravnih nesreč, ki ogrožajo obstoj ah dobrobit skupnosti; ali
(d) delo ali služba, ki je del običajnih državljanskih dolžnosti.
 
7. člen
Pravica do osebne prostosti
1. Vsakdo ima pravico do osebne prostosti in varnosti.
2. Nikomur ne sme biti odvzeta prostost, razen iz razlogov in pod pogoji, predhodno določenimi v ustavi države pogodbenice ali v zakonu, ki je bil sprejet v skladu z njo.
3. Nikomur se ne sme samovoljno odvzeti prostosti ali ga zapreti.
4. Vsakdo, ki je priprt, je treba obvestiti o razlogih za njegov pripor in ga nemudoma seznaniti z obtožbo ali obtožbami zoper njega.
5. Vsakogar, ki je priprt, je treba nemudoma privesti pred sodnika ali drugo uradno osebo, določeno v zakonu za izvajanje sodne oblasti, in upravičen je do sojenja v razumnem roku ali da se ga ne glede na morebitno nadaljevanje postopka izpusti. Njegova izpustitev je lahko odvisna od jamstev, da bo prisoten na sojenju.
6. Vsakdo, ki mu je bila odvzeta prostost, je upravičen do pravnega sredsta na pristoj¬no sodišče, da lahko to brez odlašanja odloči o zakonitosti njegovega odvzema pros¬tosti ali pripora ter ukaže njegovo izpustitev, če sta bila odvzem prostosti ali pripor nezakonita. V državah pogodbenicah, v katerih zakoni predvidevajo možnost, da ima vsakdo, ki meni, da mu grozi odvzem prostosti, pravico do pravnega sredstva na pristojno sodišče, ki lahko odloči o zakonitosti take grožnje, se tega sredstva ne sme omejiti ali odpraviti. Stranka, ki ima pravni interes, ali druga oseba v njenem imenuje upravičena do teh pravnih sredstev.
7. Nihče ne sme biti pridržan zaradi dolga. To načelo ne sme omejiti nalogov pristo¬jnih sodnih oblasti, ki so jih izdala zaradi neizpolnitve dolžnosti vzdrževanja.

8. člen
Pravica do poštenega sojenja
1. Vsakdo ima pravico do zaslišanja v skladu z ustreznimi jamstvi in v razumnem roku pred pristojnim, neodvisnim in nepristranskim sodiščem, predhodno ustanOV¬ljenim z zakonom, pri dokazovanju za kakršnih koli kazenskih obtožb proti njemu ali za odločitev o njegovih državljanskih, delavnih, davčnih ali drugih pravic in dolžnosti.
2. Vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, ima pravico, da velja za nedolžnega, dok¬ler se njegova krivda ne dokaže v skladu z zakonom. Med postopkom ima vsakdo enakopravno pravico do naslednjih minimalnih jamstev:
(a) pravice obtoženega do brezplačne pomoči prevajaica ali tolmača, če ne ra¬zume ali ne govori jezika sodišča;
(b) predhodnega podrobnega obvestila obtoženemu o obtožbah zoper njega; (c) zadostnega časa in sredstev za pripravo svoje obrambe;
(d) pravice obtoženega, da se brani sam ali da mu pomaga zagovornik po njegoVi izbiri in do svobodne ter zasebne komunikacije z njim;
(e) neodtujljive pravice do pomoči zagovornika, ki ga zagotovi država, bodisi plačanega bodisi ne v skladu z domačo zakonodajo, če se obtoženi ne brani sam ali si v času, določenem z zakonom, sam ne priskrbi zagovornika;
(f) pravice obrambe, da zasliši priče, ki nastopijo pred sodiščem, in da zagotovi pričanje izvedencev ali drugih oseb, ki lahko osvetlijo dejstva;
(g) pravice, da ni prisiljen izpovedati zoper sebe ali priznati krivdo; in (h) pravice do pritožbe zoper sodbo na višje sodišče.
3. Priznanje krivde obtoženca je veljavno le, če je dano brez kakršne koli prisile.
4. Zoper obtoženca, ki je oproščen s pravnomočno sodbo, se ne sme sprožiti novo sojenje o isti stvari.
5. Kazenski postopek je javen, razen če drugače zahteva interes pravičnosti.

9. člen
Prepoved retroaktivnih zakonov
Nikogar se ne sme obsoditi za dejanje ali opustitev, ki nista bila kazniva po veljavnem zakonu v času storitve. Ne sme se izreči kazni, ki je težja, kot tista, ki je bila predpisa¬na v času storitve kaznivega dejanja. Če poznejši zakon predpiše milejšo kazen, mora biti storilec te koristi deležen.

10. člen
Pravica do odškodnine
Vsakdo ima pravico do odškodnine v skladu z zakonom v primeru, daje bil obsojen z dokončno nepravično sodbo.
11. člen Pravica do zasebnosti
1. Vsakdo ima pravico do spoštovanja svoje časti in priznanja svojega dostojanstva.
2. Nihče ne sme biti podvržen samovoljnemu ali nasilnemu vmešavanju v njegoVO zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje ali nezakonitim napadom na njegoVO čast ali ugled.
3. Vsakdo ima pravico do zakonske zaščite pred takimi vmešavanji ali napadi.
 
12. člen
Svoboda vesti in veroizpovedi
1. Vsakdo ima pravico do svobode vesti in veroizpovedi. Ta pravica vključuje svobodo ohraniti ali spremeniti veroizpoved ali prepričanje in svobodo izpovedovanja ali širje. nja svoje veroizpovedi ali prepričanja, bodisi posamično bodisi skupaj z drugimi, javno ali zasebno.
2. Nihče ne sme biti podvržen omejitvam, ki bi lahko škodile njegovi svobodi do ohra. njanja ali spreminjanja svoje veroizpovedi ali prepričanja.
3. Svobodno izražanje svoje vere ali prepričanja se lahko omeji zgolj z zakonom in le, ko je to potrebno zaradi javne varnosti, reda, zdravja, morale ali pravic in svoboščin ostalih.
4. Starši ali po potrebi skrbniki imajo pravico, da poskrbijo za versko in moralno vzgojo svojih otrok ali varovancev v skladu s svojimi lastnimi prepričanji.

13. člen
Svoboda misli in izražanja
1. Vsakdo ima pravico do svobode misli in izražanja. Ta pravica vključuje svobodo iskanja, sprejemanja in sporočanja vsakovrstnih informacij in idej ne glede na meje, tako ustno kot tudi pisno, s tiskom, v obliki umetnosti ali preko katerega koli medija po lastni izbiri.
2. Uživanje pravice, določene v prejšnjem odstavku, ne sme biti podvrženo predhod¬ni cenzuri, lahko pa je predmet poznejše civilne odgovornosti, ki jo izrecno določi zakon v obsegu, ki je potreben zaradi:
(a) spoštovanja pravic ali ugleda drugih; ali
(b) zaščite nacionalne varnosti, javnega reda ali javnega zdravja ali morale.
3. Pravica do izražanja ne sme biti omejena s posrednimi metodami ali sredstvi, kO~ so zloraba državnega ali zasebnega nadzora nad tiskom, radiodifuzijo ali opremo, kI se uporablja za širjenje informacij, ali s katerimi koli drugimi sredstvi, katerih namen je ovirati sporočanje in širjenje idej in mnenj.
4. Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena so lahko javne razvedrilne vse~i¬ne v skladu z zakonom podvržene predhodni cenzuri, katere izključni namen je ureJa¬nje dostopa do njih zaradi moralne zaščite otrok in mladostnikov.
5. Vsaka vojna propaganda in zagovarjanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraš~a: ki predstavljata hujskanje k nezakonjtemu nasilju aU drugim podobnim nezakonitim deJ~_ njem zoper katero koli osebo aU skupino oseb na kakršni koli podlagi, vključno z rasO, ba vo kože, vero, jezikom ali nacionalnim poreklom, veljajo za kršitve, kazruve po zakonu.
 
14. člen
Pravica do odgovora
1. Vsakdo, ki so ga prizadele netočne ali žaljive izjave ali ideje, razširjene v širši javnOsti s pravno urejenim množičnim občilom, ima pravico do odgovora ali do popravka v istem občilu pod pogoji, ki jih predpisuje zakon.
2. Popravek ali odgovor v nobenem primeru ne izključuje drugih pravnih odgovor_ nosti, ki lahko nastanejo.
3. Za učinkovito zaščito časti in ugleda ima vsak založnik, časopisna hiša, filmska, radijska in televizijska družba odgovorno osebo, ki je ne varujejo imunitete ali poseb¬ni privilegiji.

15. člen
Pravica do zbiranja
Priznava se pravica do mirnega zbiranja brez orožja. Glede te pravice niso možne nobene omejitve razen tistih, kijih določa zakon in so v demokratični družbi potrebne v interesu državne in javne varnosti ter javnega reda ali varstva javnega zdravja ali morale ali varstva pravic in svoboščin drugih.

16. člen
Svoboda združevanja
1. Vsakdo ima pravico do svobodnega združevanja zaradi ideoloških, verskih, političnih, ekonomskih, delavskih, socialnih, kulturnih, športnih ali drugih namenov.
2. Pri uživanju te pravice so možne le omejitve, ki jih določa zakon in so v demokratični družbi potrebne v interesu državne in javne varnosti ter javnega reda ali varstva javnega zdravja ali morale ali pravic in svoboščin drugih.
3. Določbe tega člena ne ovirajo predpisovanja zakonskih omejitev, vključno z odvz¬emom pravice do združevanja glede pripadnikov oboroženih sil in policije.

17. člen
Pravice družine
1. Družina je naravna in temeljna družbena celica in je upravičena do družbenega in državnega varstva.
2. Moškim in ženskam, dovolj starim za poroko in oblikovanje družine, se priznava
pravica do poroke, če izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva domača zakonodaja, ce
pogoji ne posegajo v načela nediskriminacije, določena s to Konvencijo.
3. Nobena zakonska zveza se ne sme skleniti brez svobodne in polne privolitve bodočih zakoncev.
4. Države pogodbenice morajo z ustreznimi ukrepi zagotoviti enake pravice zakoncev in ustrezno ravnovesje dolžnosti glede zakonske zveze med njenim trajanjem in ob razvezi. Če pride do razveze, poskrbijo za ukrepe, ki so potrebni za varstvo otrok na temelju najboljšega interesa otroka.
5. Zakon mora priznati enake pravice otrokom, rojenim zunaj zakonske zveze, in tistim, ki so rojeni v zakonski zvezi.

18. člen
Pravica do imena
Vsakdo ima pravico do lastnega imena in priimkov svojih staršev ali enega izmed njih. Zakon določa način, s katerim se ta pravica zagotovi vsem, tudi z uporabo prevzetih imen, če je to potrebno.

19. člen
Pravice otroka
Vsak mladoletni otrok ima pravico do varstvenih ukrepov, ki jih zahteva njegovo stan¬je kot mladoletnika, s strani njegove družine, družbe in države.

20. člen
Pravica do državljanstva
1. Vsakdo ima pravico do državljanstva
2. Vsakdo ima pravico do državljanstva države, na katere ozemlju je bil rojen, če nima pravice do nobenega drugega državljanstva.
3. Nikomur ne sme biti samovoljno odvzeto njegovo državljanstvo ali pravica do njegove spremembe.

21. člen
Pravica do lastnine
1. Vsakdo ima pravico do uporabe in uživanja svoje lastnine. Zakon lahko podredi tako uporabo ali uživanje interesom skupnosti.
2. Lastnina nikomur ne sme biti odvzeta razen na podlagi plačila pravičnega nadome¬stila zaradi razlogov javne koristi ali družbenega interesa in v primerih ter v skladu s postopki, določenimi z zakonom.
3. Raba in katera koli druga oblika izkoriščanja človeka po človeku so prepovedane z zakonom.

22. člen
Svoboda gibanja in bivanja
1. Vsakdo, ki je zakonito na ozemlju države pogodbenice, ima pravico do gibanja znotraj nje in do bivanja v njej v skladu z zakonskimi določbami.
2. Vsakdo ima pravico, da svobodno zapusti katero koli državo, vključno s svojo lastno.
3. Uživanje zgoraj omenjenih pravic se lahko omeji samo z zakonom in v obsegu, kije v demokratični družbi nujen, da se preprečijo kazniva dejanja ali zaščiti varnost države javna varnost, javni red, javna morala, javno zdravje ali pravice ali svoboščine drugih:
4. Uživanje pravic, priznanih v prvem odstavku, se lahko iz razlogov javnega interesa za določena območja omeji z zakonom.
5. Nikogar se ne sme izgnati z ozemlja države, katere državljan je, ali ga prikrajšati za pravico do vstopa vanjo.
6. Tujca, kije zakonito na ozemlju države pogodbenice, se lahko iz nje izžene samo na podlagi odločbe, sprejete v skladu z zakonom.
7. Vsakdo ima pravico, da zaprosi in dobi zatočišče na tujem ozemlju v skladu z zakonodajo države in mednarodnimi konvencijami v primeru, da se ga preganja zara¬di političnih kaznivih dejanj ali z njimi povezanih kaznivih dejanj.
8. Tujca se v nobenem primeru ne sme odstraniti ali vrniti v državo, ne glede na to, ali gre za državo njegovega izvora, če sta v tej državi njegova pravica do življenja ali osebna svoboda v nevarnosti zaradi njegove rase, državljanstva, vere, socialnega sta¬tusa ali političnega prepričanja.
9. Množični izgon tujcev je prepovedan.

23. člen
Pravica do sodelovanja v javnih zadevah
1. Vsak državljan ima pravice in možnosti:
(a) da v vodenju javnih zadev sodeluje neposredno ali preko izbranih predstavnikov (b) da lahko voli in je izvoljen na poštenih, rednih, splošnih, enakopravnih in taj¬nih volitvah, ki zagotavljajo volivcem svobodno izražanje volje; in
(c) da je pod enakimi splošnimi pogoji sprejet v javne službe svoje države.
2. Zakon lahko ureja uživanje teh pravic in možnosti iz prejšnjega odstavka zgolj na podlagi starosti, državljanstva, prebivališča, jezika, izobrazbe, poslovne sposobnosti ali izreka obsodbe pristojnega sodišča v kazenskih postopkih.

24. člen Enakost pred zakonom
Vsi so pred zakonom enaki. Tako imajo brez razlikovanja pravico do enakega zakon¬skega varstva.
 
25. člen
Pravica do sodnega varstva
1. Vsakdo ima pravico do enostavnega in takojšnjega pravnega sredstva ali drugega učinkovitega pravnega sredstva pred pristojnim sodiščem za varstvo pred dejanji, s katerimi so kršene njegove temeljne pravice, priznane z ustavo ali zakonodajo Za. devne države ali s to Konvencijo, tudi če tako kršitev storijo osebe pri opravljanju uradnih dolžnosti.
2. Države pogodbenice se zavezujejo:
(a) zagotoviti vsaki osebi, ki uporabi tako pravno sredstvo, da o njenih pravicah odloči pristojna oblast, ki jo predvideva pravni sistem države;
(b) razviti možnosti sodnega varstva; in
(c) zagotoviti, da pristojne oblasti izvršujejo taka sredstva, če so ta zagotovljena.

III. POGLAVJE
EKONOMSKE, SOCIALNE IN KULTURNE PRAVICE

26. člen
Stopnjevani razvoj
Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo z zakonodajo ali drugimi ustreznimi sred¬stvi sprejele ukrepe, tako znotraj države kot preko mednarodnega sodelovanja, še posebej tiste, ki so ekonomske in tehnične narave, z namenom stopnjevanega dosega¬nja polnega uresničevanja pravic, ki jih vsebujejo ekonomski, socialni, izobraževalni, znanstveni in kulturni standardi, zapisani v Ustanovni listini Organizacije ameriških držav, kot je bila dopolnjena s Protokolom iz Buenos Airesa.

IV. POGLAVJE
ZAČASNA OMEJITEV JAMSTEV, RAZLAGA IN UPORABA

27. člen
Začasna omejitev jamstev
1. V času vojne, javne nevarnosti ali druge izredne okoliščine, ki ogroža neodvisnost ali varnost države pogodbenice, lahko ta ukrepa tako, da razveljavi svoje obveznosti po tej Konvenciji v obsegu in za čas, nujno potreben zaradi izrednosti razmer, po pogojem, da ti ukrepi niso v neskladju z drugimi obveznostmi, ki jih je prevzela ~o mednarodnem pravu in da ne vključujejo razlikovanja na podlagi rase, barve koze, spola, jezika, vere ali socialnega porekla.
2. Določba iz prejšnjega odstavka ne dovoljuje razveljavitve naslednjih členoV: 3. člen (Pravica do pravne osebnosti), 4. člen (Pravica do življenja), 5. člen (Pravica do človeškega ravnanja), 6. člen (Prepoved suženjstva), 9. člen (Prepoved retroaktivnih zakonov), 12. člen (Svoboda vesti in veroizpovedi), 17. člen (Pravice družine), 18. člen (Pravica do imena), 19. člen (Pravice otroka), 20. člen (Pravica do državljanstva) in 23. člen (Pravica do sodelovanja v javnih zadevah) ali sodnih jamstev, ki so nujna za varstvo teh pravic.
3. Vsaka država pogodbenica, ki izkoristi pravico do začasne omejitve, mora preko generalnega sekretarja Organizacije ameriških držav nemudoma obvestiti ostale države pogodbenice o določbah, katerih uporabo je začasno omejila, razlogih za omejitev in datumu, predvidenem za prenehanje take omejitve.

28. člen
Federalna klavzula
1. Če je država pogodbenica zvezna država, bo zvezna vlada take države pogodbenice uresničila vse določbe Konvencije glede zadev, ki sodijo v njeno zakonodajno in sod. no pristojnost.
2. Glede določb, ki sodijo v pristojnost posameznih zveznih enot, bo zvezna vlada v skladu s svojo ustavo in zakonodajo nemudoma ustrezno ukrepala s ciljem, da lahko pristojne oblasti zveznih enot sprejmejo ustrezne določbe za izpolnjevanje te Konven¬cIJe.
3. Ko dve ali več držav pogodbenic oblikuje federacijo ali drugo obliko povezave, morajo poskrbeti, da nastala federacija ali drug dogovor vključuje določbe, ki so potrebne za nadaljevanje in učinkovanje standardov te Konvencije v novi državni tvorbi.

29. člen
Omejitve glede razlage
Nobene določbe te Konvencije se ne sme razlagati, kot da:
(a) dovoljuje kateri koli državi pogodbenici, skupini ali osebi, da prepreči uresniče¬vanje ali uživanje pravic in svoboščin, priznanih v tej Konvenciji, ali da jih omeji v večjem obsegu, kot je z njo določeno;
(b) omejuje uživanje ali uresničevanje katere koli pravice ali svoboščine, priznane v obliki zakona katere koli države pogodbenice ali v obliki druge konvencije, katere pogodbenica je ena od teh držav;
(c) ne upošteva drugih pravic ali jamstev, ki so človeku prirojena ali izhajajo iz predstavniške demokracije kot oblike vladanja; ali
(d) izključujejo ali omejujejo učinek, ki ga lahko imajo Ameriška deklaracija o pravicah in dolžnostih človeka in drugi mednarodni akti enake narave.
 
30. člen
Obseg omejitev
Omejitve, ki jo v skladu s to Konvencijo lahko določi za uresničevanje ali uživanje pravic ali svoboščin, priznanih v njej, se sme uporabljati le v skladu z zakoni, uveljav. ljenimi iz razlogov splošnega interesa in v skladu z namenom, za katerega so bile te omejitve določene.

31. člen Priznavanje drugih pravic
Druge pravice in svoboščine, priznane v skladu s postopki, določenimi v 76. in 77. členu, se lahko vključijo v sistem varstva po tej Konvenciji.

V. POGLAVJE OSEBNE ODGOVORNOSTI

32. člen
Razmerje med dolžnostmi in pravicami
1. Vsakdo ima odgovornosti do svoje družine, svoje skupnosti in človeštva.
2. Pravice vsakogar so v demokratični družbi omejene s pravicami dugih, z varnostjo vseh in s pravičnimi zahtevami po splošni blaginji.

II. DEL
SREDSTVA ZAŠČiTE

VI. POGLAVJE PRISTOJNI ORGANI

33. člen
Naslednji organi so pristojni glede zadev, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti, ki so jih države pogodbenice prevzele s to Konvencijo:
(a) Medameriška komisija o človekovih pravicah (v nadaljevanju Komisija); in (b) Medameriško sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju Sodišče).
 
VII. POGLAVJE
MEDAMERIŠKA KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

1. RAZDELEK - ORGANIZACIJA

34. člen
Medameriška komisija za človekove pravice ima sedem članov, ki so osebe visokega moralnega značaja in imajo priznano strokovnost na področju človekovih pravic.

35. člen
Komisija zastopa vse države članice Organizacije ameriških držav.

36. člen
1. Člane Komisije izvoli Generalna skupščina Organizacije v njihovem osebnem svo¬jstvu s seznama kandidatov, ki ga predlagajo vlade držav članic.
2. Vsaka od teh vlad lahko predlaga do tri kandidate, ki so lahko državljani predlaga¬joče države ali katere koli druge države članice Organizacije ameriških držav. Če je predlagan seznam treh, mora biti vsaj eden izmed teh kandidatov državljan države, ki ni predlagateljica seznama

37. člen
1. Člani Komisije so izvoljeni za dobo štirih let in so lahko enkrat ponovno izvoljeni, s tem da se mandat treh članov, izvoljenih na prvih volitvah, izteče po preteku dveh let. Generalna skupščina takoj po volitvah z žrebom določi imena teh treh članov.
2. V Komisiji ne sme biti več kot en član državljan iste države.

38. člen
Če pride do prostega mesta v Komisiji iz drugih razlogov kot zaradi poteka mandata. to mesto zapolni Stalni svet Organizacije v skladu z določbami Statuta Komisije.

39. člen
Komisija pripravi svoj statut, ki ga predloži v potrditev Generalni skupščini. Sprejme svoj poslovnik.

40. člen
Storitve sekretariata za Komisijo opravlja ustrezna specializirana enota Generalnega sekretariata Organizacije. Ta enota ima na razpolago sredstva, potrebna za opravljan¬je nalog, ki jih ji naloži Komisija.
 
2. RAZDELEK - NALOGE

41. člen
Glavna naloga Komisije je pospeševanje spoštovanja in zaščite človekovih pravic. Pri izvrševanju svojega mandata ima naslednje funkcije in pooblastila:
(a) da razvija osveščenost o človekovih pravicah med ljudstvi Amerike;
(b) da pripravlja priporočila vladam držav članic, kadar meni, da je to ravnanje potrebno za sprejem ukrepov v korist človekovih pravic v okviru njihove notranje zakonodaje in ustavnih določb, kot tudi ustreznih ukrepov za izboljšanje spoštovanja teh pravic;
(c) da pripravi takšne študije ali poročila, kot se ji zdijo potrebna pri izvrševanju svojih dolžnosti;
(d) da od vlad držav članic zahteva podatke o ukrepih, ki so jih te sprejele v zvezi s človekovimi pravicami;
(e) da preko Generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav odgovarja na poizvedbe držav članic o zadevah, povezanih s človekovimi pravicami, in da v okviru svojih možnosti tem državam nudi storitve svetovanja, za katere zapro¬sijo;
(f) da ukrepajo v zvezi s peticijami in vlogami v skladu s pooblastili po določbah 44. do 51. člena te Konvencije; in
(g) da Generalni skupščini Organizacije ameriških držav poda letno poročilo.

42. člen
Države pogodbenice Komisiji posredujejo izvod vsakega izmed poročil in študij, ki jih letno predložijo izvršnim odborom Medameriškega ekonomskega in socialnega sveta ter Medameriškega sveta za izobraževanje, znanost in kulturo v zvezi z njihovi¬mi področji, tako da lahko Komisija nadzira pospeševanje pravic, določenih v ekonom¬skih, socialnih, izobraževalnih, znanstvenih in kulturnih standardih, ki so zapisani v Ustanovni listini Organizacije ameriških držav, kot je dopolnjena s protokolom iz Buenos Airesa.

43. člen
Države pogodbenice se zavezujejo, da Komisiji zagotovijo informacije, ki jih lahko ta od njih zahteva, o tem, kako njihova domača zakonodaja zagotavlja učinkovito upo¬rabo katere koLi določbe te Konvencije.
 
3. RAZDELEK - PRISTOJNOST

44. člen
Vsaka oseba, skupina oseb ali kateri koli nevladni subjekt, pravno priznan v eni ali več držav članic Organizacije, lahko pri Komisiji vloži peticije, ki vsebujejo nazna¬nitev ali pritožbe o kršitvi te Konvencije s strani države pogodbenice.

45. člen
1. Vsaka država pogodbenica lahko ob deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu k tej Konvenciji ali kadar koli kasneje izjavi, da priznava pristojnost Komisije, da spreje¬ma in preučuje vloge, v katerih država pogodbenica zatrjuje, daje druga država pogod• benica kršila človekovo pravico, določeno v tej Konvenciji.
2. Vloge, predstavljene v skladu s tem členom, se lahko dopustijo in preučijo, zgolj če jih predstavi država pogodbenica, ki je dala izjava, s katero priznava omenjeno pristoj¬nost Komisije. Komisija ne dopusti nobene vloge zoper državo pogodbenico, ki ni podala take izjave.
3. Izjava glede priznanja pristojnosti lahko velja za nedoločen čas, za določeno dobo ali za določen primer.
4. Izjave se deponirajo na Generalnem sekretariatu Organizacije ameriških držav, ki pošlje njihove kopije državam članicam Organizacije.

46. člen
1. Da Komisija dopusti peticijo ali vlogo, vloženo v skladu s 44. in 45. členom, mora ta ustrezati naslednjim zahtevam:
(a) da so bila po domačem pravu uporabljena in izčrpana vsa sredstva v skladu s splošno priznanimi načeli mednarodnega prava;
(b) da je peticija ali vloga vložena v roku šestih mesecev od dne, ko je bila stranka, ki zatrjuje kršitev svojih pravic, obveščena o dokončni sodbi;
(c) da predmet peticije ali vloge ni v drugem mednarodnem postopku poravnave; in
(d) da v primeru iz 44. člena peticija vsebuje ime, državljanstvo, poklic, prebivališče in podpis osebe ali oseb ali pravnega zastopnika subjekta, ki vlaga peticijo.
2. Določbe prvega točk (a) in (b) prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo, kadar: (a) domača zakonodaja zadevne države ne zagotavlja dolžnega pravnega postopka za varstvo pravice ali pravic, ki so bile domnevno kršene;
(b) je bil stranki, ki zatrjuje kršitev svojih pravic, onemogočen dostop do sredsteV po notranjem pravu ali ji je bilo preprečeno, da bi jih izčrpala; ali
(c) je prišlo do neopravičenih zamud pri izdaji dokončne sodbe po zgoraj omenjenih sredstvih.

47. člen
Komisija peticijo ali vlogo, predloženo v skladu s 44. ali 45. členom, šteje za nedo¬pustno, če:
(a) ne izpolnjuje katere koli izmed zahtev, določenih s 46. členom;
(b) peticija ali komunikacija ne vsebujeta dejstev, ki kažejo na kršitev pravic, zago¬tovljenih s to Konvencijo;
(c) izjave vlagatelja peticije ali države kažejo na to, da je peticija ali vloga očitno neutemeljena ali očitno ni ustrezna; ali
(d) je peticija in komunikacija po vsebini enaka, kot katera, ki jo je Komisija ali druga mednarodna organizacija že preučila.

4. RAZDELEK - POSTOPEK

48. člen
1. Ko Komisija prejme peticijo ali vlogo, ki zatrjuje kršitev katere koli od pravic, zaščitenih s to Konvencijo, postopa, kot sledi:
(a) Če meni, da je peticija ali vloga dopustna, zahteva podatke od vlade države, navedene kot odgovorne za zatrjevane kršitve, in tej vladi priskrbi zapis ust¬reznih delov peticije ali vloge. Te podatke je treba predložiti v razumnem roku, ki ga določi Komisija v skladu z okoliščinami posameznega primera.
(b) Po prejemu podatka ali če je pretekel določeni rok in podatki niso prispeli, se Komisija prepriča, ali razlogi za peticijo ali vlogo še vedno obstajajo. Če ne obstajajo, Komisija odloči, da se primer zaključi.
(c) Komisija lahko prav tako razglasi peticijo ali vlogo za nedopustno ali neust¬rezno na podlagi naknadno prejete informacije ali dokaza.
(d) Če zadeva ni bila zaključena, Komisija z vednostjo strank razišče zadevo, določeno v peticiji ali vlogi, z namenom, da preveri dejstva. Če je to nujno in primerno, Komisija izvede preiskavo in zahteva vsa potrebna sredstva za njeno učinkovito izvedbo, ki jih morajo zagotoviti zadevne države.
(e) Komisija od zadevnih držav lahko zahteva, daji dostavijo vse potrebne podat¬ke in, če tako zahteva, prisluhne ustnim izjavam ali prejme pisne izjave vklju¬čenih strank.
(f) Komisija vključenim strankam ponudi možnost sklenitve prijateljske poravna.:~ o zadevi na podlagi spoštovanja človekovih pravic, priznanih v tej KonvenCiji.
2. V hudih in nujnih primerih ob predhodni privolitvi države, na ozemlju katere je bila domnevno strojena kršitev, zadošča zgolj predstavitev peticije ali vloge, ki izpolnjUje formalne zahteve za dopustnost, da Komisija izvede preiskavo.

49. člen
Če je bila v skladu s točko (f) prvega odstavka 48. člena dosežena prijateljska PO¬ravnava, Komisija pripravi poročilo, ki se pošlje vlagatelju peticije in državam pogod. benicam te Konvencije in se posreduje generalnemu sekretarju Organizacije amer. iških držav za objavo. To poročilo vsebuje kratko navedbo dejstev in doseženo rešitev. Če katera stranka tega primera tako zahteva, se ji priskrbijo čim bolj popolni podatki.

50. člen
1. Če poravnava ni dosežena, Komisija v času, ki ga določa Statut, pripravi poročilo, ki opredeli dejstva in navede njene sklepe. Če s poročilom v celoti aU v delu ne sogla¬šajo vsi člani Komisije, lahko kateri koli član priloži ločeno mnenje. Poročilu se priložijo tudi pisne in ustne izjave strank, podane v skladu s točko (e) prvega odstavka 48. člena.
2. Poročilo se pošlje zadevnim državam, ki ga ne smejo objaviti.
3. Pri posredovanju poročila lahko Odbor poda take predloge in priporočila, kot se mu zdijo potrebni.

51. člen
1. Če po preteku treh mesecev od dneva posredovanja poročila Komisije zadevnim državam zadeva ni bila niti poravnana nitije ni Komisija ali zadevna država predložila Sodišču in je bila pristojnost Sodišča sprejeta, lahko Komisija z absolutno večino svojih članov sprejme mnenje in sklepe, ki se nanašajo na vprašanje, predloženo v njeno obravnavo.
2. Če je to primerno, Komisija pripravi ustrezna priporočila in določi dobo, v kateri mora država sprejeti ukrepe, ki so zanjo obvezujoči, da popravi obravnavano situacijo.
3. Po preteku predpisane dobe Komisija z absolutno večino svojih članov odloči, ali je država sprejela ustrezne ukrepe in ali bo objavila svoje poročilo.
 
VIII. POGLAVJE
MEDAMERIŠKO SODiŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

1. RAZDELEK - ORGANIZACIJA

52. člen
1. Sodišče sestavlja sedem sodnikov, državljanov držav članic Organizacije, ki so iz¬voljeni v osebnem svojstvu izmed pravnikov visokega moralnega značaja, s priznano strokovnostjo na področju človekovih pravic in ki izpolnjujejo pogoje za izvrševanje najvišjih sodnih funkcij v skladu z zakonodajo države, katere državljani so, ali države, ki jih predlaga kot kandidate.
2. V Sodišču ne sme biti več kot en sodnik državljan iste države.

53. člen
1. Sodnike Sodišča na Generalni skupščini s tajnim glasovanjem z absolutno večino izvolijo države pogodbenice te Konvencije s seznama kandidatov, ki ga predlagajo te države.
2. Vsaka država pogodbenica lahko predlaga do tri kandidate, ki so lahko državljani predlagajoče države ali katere koli druge države članice Organizacije ameriških držav. Če je predlagan seznam treh, mora biti vsaj eden izmed teh kandidatov državljan države, ki ni predlagateljica seznama

54. člen
1. Sodniki so izvoljeni za dobo šestih let in so lahko enkrat ponovno izvoljeni, s tem da se mandat treh sodnikov, izvoljenih na prvih volitvah, izteče po preteku treh let. Generalna skupščina takoj po volitvah z žrebom določi imena teh treh sodnikov.
2. Sodnik, ki je izvoljen, da nadomesti sodnika, katerega mandat ni potekel, zaključi mandat slednjega.
3. Sodniki nadaljujejo svojo funkcijo do prenehanja mandata. Vendar nadaljujejo z obravnavo primerov, ki so jih začeli in o njih še ni odločeno, in v ta namen jih noVO izvoljeni sodniki ne nadomestijo

55. člen
1. Če je sodnik državljan katere držav strank v zadevi, ki je predložena Sodišču, obdrži svojo pravico do sojenja v tej zadevi.
2. Če je kateri izmed sodnikov, ki jim je dodeljena primer, državljan ene izmed drž~~ strank v zadevi, lahko katera koli druga država stranka imenuje osebo po lastni jzblfl za nadomestnega sodnika na sodišču.
3. Če med sodniki, ki jim je dodeljena zadeva, nihče ni državljan katere izmed držav strank v zadevi, lahko vsaka med njimi imenuje nadomestnega sodnika.
4. Nadomestni sodnik mora izpolnjevati pogoje, kot so določeni v 52. členu.
5. Če ima več držav pogodbenic Konvencije interes v zadevi, se za potrebe zgornjih določb štejejo kot ena stranka. V primeru dvoma o tem odloči Sodišče.

56. člen
Sklepčnost za opravljanje zadev Sodišča tvori pet sodnikov.

57. člen
Komisija pred Sodiščem nastopa v vseh zadevah.

58. člen
1. Sedež Sodišča določijo države pogodbenice Konvencije na Generalni skupščini Organizacije, vendar se ta lahko prenese na ozemlje katere koli države članice Organ¬izacije ameriških držav, če se to zdi primerno večini članov Sodišča in ob predhod¬nem soglasju države, na katero se odločitev nanaša. Sedež Sodišča se lahko premesti z dvotretjinsko večino držav pogodbenic Konvencije na Generalni skupščini.
2. Sodišče imenuje svojega sekretarja.
3. Sekretar ima svoj urad na kraju, kjer ima Sodišče svoj sedež in se udeležuje tudi sestankov, ki jih ima lahko Sodišče izven svojega sedeža.

59. člen
Sodišče ustanovi svoj Sekretariat, ki deluje pod vodstvom sekretarja Sodišča v skladu z administrativnimi standardi Generalnega sekretariata Organizacije v vseh vidikih, ki niso nezdružljivi z neodvisnostjo sodišča. Osebje Sekretariata po posvetovanju s sekretarjem Sodišča imenuje generalni sekretar.

60. člen
Sodišče določi svoj Statut, ki ga predloži v potrditev Generalni Skupščini in sprejme svoj poslovnik.

2. RAZDELEK: PRISTOJNOST IN NALOGE

61. člen
1. Pravico predložiti Sodišču zadevo v obravnavo imajo samo države pogodbenice in Komisija.
2. Da Sodišče obravnava zadevo, morajo biti zaključeni postopki, določeni v členih 48 do 50.

62. člen
1. Država pogodbenica lahko ob deponiranju svoje ratifikacijske ali pristopne listine h Konvenciji ali kadar koli pozneje izjavi, da z njo in brez potrebe po posebnem sporazumu priznava kot obvezno pristojnost sodišča glede zadev, povezanih z razlago in uporabo te Konvencije.
2. Takšna izjavaje lahko brezpogojna, ob pogoju vzajemnosti ali za določene primere. Poda se generalnemu sekretarju Organizacije, ki njene kopije posreduje državam član¬icam organizacije in sekretarju Sodišča.
3. Pristojnost Sodišča zajema vse primere v zvezi z razlago in uporabo določb Kon¬vencije, ki so mu predloženi, če države stranke v zadevi priznavajo ali so priznale tako pristojnost, bodisi s posebno izjavo, določeno v skladu z zgornjimi odstavki, ali s posebnim dogovorom.

63. člen
1. Če Sodišče ugotovi kršitev pravice ali svoboščine, določene s to Konvencijo, odredi, da se prizadeti stranki zagotovi uživanje pravice ali svoboščine, kijije bila kršena. Če je primerno, lahko odredi tudi, da se odpravijo posledice ukrepov ali situacije, ki sta povzročila kršitev te pravice ali svoboščine in da se oškodovani stranki izplača ustrez¬na odškodnina.
2. V izredno resnih in nujnih primerih in ko je nujno, da bi se preprečila nepopravlji¬va škoda za ljudi, lahko Sodišče sprejme take začasne ukrepe, kakršne šteje za ust¬rezne glede na zadeve, ki jih obravnava. V zvezi s primerom, ki še ni bil predložen Sodišču, lahko ukrepa na zahtevo Komisije.

64. člen
1. Države članice Organizacije se lahko s Sodiščem posvetujejo v zvezi z razlago te Konvencije ali drugih pogodb, ki se nanašajo na zaščito človekovih pravic v ameriških državah. V mejah svoje pristojnosti se lahko s sodiščem v podobnih primerih posvetu¬jejo tudi organi, navedeni v 10. poglavju Listine Organizacije ameriških držav, kot je bila dopolnjena s Protokolom iz Buenos Airesa.
2. Sodišče lahko na zahtevo države članice Organizacije tej izda mnenje v zvezi s skladnost jo katerega izmed njenih domačih zakonov z zgoraj omenjenimi mednarod¬nimi instrumenti.
 
65. člen
Sodišče za vsako redno sejo Generalne skupščine Organizacije amerišJejh držav tej v obravnavo predloži poročilo o svojem delu v preteklem letu. Še posebej mora navesti zadeve, v katerih država ni izvršila njegovih sodb, in podati potrebna priporočila.

3. RAZDELEK: POSTOPEK

66. člen
1. Sodbe Sodišča morajo biti obrazložene.
2. Če sodba v celoti ali v delu ne predstavlja soglasne odločitve sodnikov, ima kateri koli sodnik pravico, da sodbi priloži svoje ločeno mnenje.

67. člen
Sodba sodišča je dokončna in zoper njo ni možno vložiti pritožbe. V primeru nestri¬njanja s pomenom ali obsegom sodbe, jo Sodišče na zahtevo katere izmed strank obrazloži, če je ta zahteva dana v devetdesetih dneh od objave sodbe.

68. člen
1. Države pogodbenice Konvencije se zavezujejo, da se bodo podredile sodbi Sodišča v kateri koli zadevi, v kateri bodo nastopale kot stranke.
2. Tisti del sodbe, Jej določa odškodnino, se lahko v državi, na katero se nanaša, izvrši v skladu z domačim postopkom glede izvrševanja sodb zoper državo.

69. člen
O sodbi Sodišča se obvesti države stranke v zadevi in se posreduje državam pogodbe¬nicam Konvencije.

IX. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE

70. člen
1. SodniJej Sodišča in člani Komisije od trenutka svoje izvolitve in v času svojega mandata uživajo take imunitete, kot v skladu z mednarodnim pravom veljajo za diplo¬matske agente. Med izvrševanjem svojih uradnih funkcij poleg tega uživajo tudi diplo¬matske privilegije, Jej so nujni za opravljanje njihovih dolžnosti.
2. Sodniki Sodišča in člani Komisije ne odgovarjajo za katere koli odločitve ali mne¬nja, ki so jih izdali med opravljanjem svojih funkcij.

71. člen
Položaj sodnika Sodišča ali člana Komisije je nezdružljiv s katero koli drugo dejav¬nostjo, ki bi lahko vplivala na neodvisnost in nepristranskost sodnika ali člana, kot sta opredeljena v ustreznih statutih.

72. člen
Sodniki Sodišča in člani Komisije prejemajo plačilo in povrnitev potnih stroškov v obliki in pod pogoji, določenimi v njihovih statutih ob upoštevanju pomena in neodvis¬nosti njihove službe. Ta plačila in potni stroški so določeni v proračunu Organizacije Ameriških držav, ki poleg tega pokriva tudi stroške Sodišča in Sekretariata. V ta na¬men Sodišče določi svoj proračun in ga preko Generalnega sekretariata, ki ga ne sme spreminjati, predloži v potrditev Generalni skupščini.

73. člen
Generalna skupščina lahko samo na zahtevo Komisije ali Sodišča, odvisno od prime¬ra, določi sankcije, ki naj se izvršijo zoper člane Komisije ali sodnike Sodišča, ko obstajajo upravičeni razlogi za takšno ukrepanje, kot so določeni v ustreznih statutih. V primeru članov Komisije je potrebna dvotretjinska večina držav članic Organizaci¬je, v primeru sodnikov Sodišča pa je potrebna tudi dvotretjinska večina držav pogod¬benic Konvencije.

3. DEL
SPLOŠNE IN PREHODNE DOLOČBE

X. POGLAVJE
PODPIS, RATIFIKACIJA, PRIDRŽKI, AMANDMAJI, PROTOKOLI IN
ODSTOP

74. člen
1. Ta Konvencija je na voljo za podpis in ratifikacijo ali pristop kateri koli državi članici Organizacije Ameriških držav.
2. Ratifikacija ali pristop k tej Konvenciji se izvedeta z deponiranjem ratifikacijske ali pristopne listine na Generalnem sekretariatu Organizacije ameriških držav. Konvencija začne veljati takoj potem, ko je enajst držav deponiralo svoje ratifikacijske ali pristopne listine. Glede katere koli države, ki jo ratificira ali k njej pristopi kasneje, Konvencija začne veljati z dnem, ko je deponirala svoje ratifikacijske ali pristopne listine.
3. Generalni sekretar o pričetku veljavnosti Konvencije obvesti vse države članice Organizacije.

75. člen
Pridržki glede te Konvencije so možni le v skladu z določbami Dunajske konvencije o pogodbenem pravu, podpisane 23. maja 1969.

76. člen
1. Predlogi za dopolnitev Konvencije se vlagajo s strani Držav pogodbenic neposred• no Generalni skupščini, kadar se jim to zdi potrebno, in s strani Komisije ali Sodišča preko generalnega sekretarja.
2. Amandmaji začnejo veljati za države, ki so jih ratificirale, z dnem, ko dve tretjini držav pogodbenic Konvencije deponirajo svoje ustrezne ratifikacijske listine. Za druge države pogodbenice amandmaji začnejo veljati z dnem, ko te deponirajo svoje ust¬rezne ratifikacijske listine.

77. člen
1. V skladu z 31. členom lahko katera koli država pogodbenica ali Komisija na Gener¬alni skupščini predložita državam pogodbenicam v obravnavo predlagane protokole k tej Konvenciji z namenom postopne vključitve drugih pravic in svoboščin v njen sistem varstva.
2. Vsak protokol določi način svoje uveljavitve in se uveljavi samo med državami, ki so njegove pogodbenice.

78. člen
1. Države pogodbenice lahko odstopijo od te Konvencije po poteku petih let od začet¬ka njene uveljavitve in z obvestilom, danim eno leto vnaprej. Obvestilo o odstopu se naslovi na generalnega sekretarja Organizacije, ki o tem obvesti ostale države pogod¬benice.
2. Takšen odstop ne razbremeni države pogodbenice od obveznosti, ki jih vsebuje Konvencija v zvezi s katerim koli dejanjem, ki lahko pomeni kršitev teh obveznosti in je bilo storjeno pred dnem, ko je odstop začel učinkovati.
 
XI. POGLAVJE PREHODNE DOLOČBE

1. RAZDELEK - MEDAMERIŠKA KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

79. člen
Po uveljavitvi te Konvencije Generalni sekretar pisno zaprosi vse države članice Or¬ganizacije, da v devetdesetih dneh predlagajo svoje kandidate za članstvo v Medamer_ iški komisiji za človekove pravice. Generalni sekretar pripravi abecedni seznam pred¬laganih kandidatov in ga posreduje državam članicam organizacije najmanj 30 dni pred naslednjo sejo Generalne skupščine.

80. člen
Člane komisije s tajnim glasovanjem izvoli Generalna skupščina s seznama kandida¬tov, določenega v 79. členu. Izvoljeni so kandidati, ki dobijo največje število glasov in absolutno večino glasov predstavnikov držav članic. Če je za izvolitev vseh članov Komisije potrebnih več krogov volitev, se postopoma izločajo kandidati, ki prejmejo najmanjše število glasov po postopku, ki ga določi Generalna skupščina.

2. RAZDELEK: MEDAMERIŠKO SODiŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

81. člen
Po uveljavitvi te Konvencije Generalni sekretar pisno zaprosi vse države članice Or¬ganizacije, da v devetdesetih dneh predlagajo svoje kandidate za članstvo v Medamer¬iškem sodišču za človekove pravice. Generalni sekretar pripravi abe ce dni seznam predlaganih kandidatov in ga posreduje državam članicam Organizacije najmanj 30 dni pred naslednjo sejo Generalne skupščine.

82. člen
Sodnike Sodišča s tajnim glasovanjem izvolijo države pogodbenice Konvencije na Generalni skupščini s seznama kandidatov, določenega v 81. členu. Izvoljeni so kan¬didati, ki dobijo največje število glasov in absolutno večino glasov predstavnikov držav članic. Če je za izvolitev vseh sodnikov Sodišča potrebnih več krogov volitev, se postopc: ma izločajo kandidati, ki prejmejo najmanjše število glasov po postopku, ki ga doloc¬ijo države pogodbenice.
 
IZJAVE IN PRIDRŽKI
IZJAVA ČiLA
Delegacija Čila podpisuje to Konvencijo s pridržkom naknadne parlamentarne odo¬britve in ratifikacije v skladu s svojimi veljavnimi ustavnimi določbami.
IZJAVA EKVADORJA
Delegacija Ek:vadorja s ponosom podpisuje Ameriško konvencijo o človekovih pravicah. Meni, da trenutno ni potreben noben poseben pridržek, brez vpliva splošno pooblast¬ilo določeno v sami Konvenciji, da so države svobodne pri odločitvi o njeni ratifika¬ciji.
PRIDRŽEK URUGVAJA
Drugi odstavek 80. člena ustave Urugvaja določa, daje državljanstvo začasno odvzeto za »osebo, ki je v skladu z zakonom v kazenskem postopku, ki se lahko konča z zaporno kaznijo v poboljševalnici.« Ta omejitev pravic, priznanih v 23. členu Konven¬cije, ni navedena med okoliščinami, določeni v zvezi s tem v drugem odstavku 23. člena, zaradi česar delegacija Urugvaja izjavlja pridržek v zvezi s to zadevo.
V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci, katerih pooblastila so bila podana v ustrezni in predpisani obliki, podpisujejo to Konvencijo, ki se imenuje Pakt iz San Joseja, Kostarika (v mestu San Jose, Kostarika dvaindvajsetega novembra tisočdevet¬stoenainšestdesetega leta).