Arabska listina človekovih pravic

Organ: Svet Lige Arabskih držav
Sprejem: 15. septembra 1994

PREAMBULA

Vlade držav članic Lige arabskih držav so se

glede na vero arabskega naroda v človekovo dostojanstvo, odkar mu je Bog izkazal čast tako, da je napravil arabski svet za zibelko religij in rojstni kraj civilizacij, ki so potrdile njegovo pravico do dostojanstvenega življenja, temelječega na svobodi, pravičnosti in miru,

v skladu z nemin1jivimi načeli bratstva in enakopravnosti med vsemi ljudmi, ki so jih trdno uveljavili islamski šeriat in druge religije, ki so bile razodete od boga,

ponosne na človekoljubne vrednote in načela, ki jih je trdno uveljavil v svoji dolgi zgodovini in ki so igrale glavno vlogo v širjenju učnih središč med Vzhodom in Zahodom, kar ga je napravilo za mednarodno središčno točko za iskalce znanja, kulture in modrosti,

ob zavedanju dejstva, da je ves arabski svet za ohranitev svojega verovanja med seboj že vekomaj sodeloval, veruj oč v svojo enotnost, prizadevajoč si za ohranitev svoje svobode, braneč pravico narodov do samoodločbe in zavarovanja njihovih naravnih virov, verujoč v vladavino prava in da je uživanje svobode, pravičnosti ter enako¬pravnost možnosti slehernega posameznika merilo, po katerem se merijo vrednosti vsake družbe,

ob zavračanju rasizma in sionizma, ki pomenita kršenje človekovih pravic in pred¬stavljata grožnjo svetovnemu miru,

ob priznavanju tesnega vzajemnega razmerja med človekovimi pravicami in svetovnim mirom,

ob potrditvi načel Ustanovne listine Združenih narodov in Splošne deklaracije človekovih pravic, kot tudi določb mednarodnih paktov Združenih narodovo državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Kairske deklaracije o človekovih pravicah v Islamu

v potrditev zgoraj navedenega sporazumele o naslednjem:

1. DEL

1. člen
(a) Vsa ljudstva imajo pravico do samoodločbe in izvajanja nadzora nad svojim narav¬nim bogastvom in viri ter imajo skladno s tem pravico do proste izbire svoje oblike političnega ustroja in do svobodnega prizadevanja za svoj gospodarski, socialni in kulturni razvoj.
(b) Rasizem, sionizem, okupacija in tuja oblast so grožnja človekovemu dostojanstvu in pomenijo temeljno oviro do uresničitve osnovnih pravic ljudstev. Zato je treba obsoditi in si prizadevati k odpravi vsake tovrstne prakse.
 
II. DEL

2. člen
Vsaka država pogodbenica te Listine se zavezuje, da bo vsem posameznikom na svo¬jem ozemlju in v svoji jurisdikciji zagotovila pravico do uživanja vseh pravic in svo¬boščin, ki so tukaj priznane, brez razlikovanja glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično opredelitev, narodnostno ali socialno poreklo, lastnino, rojstvo ali kak drug status in brez kakršnega koli razlikovanja med moškimi in ženskami.

3. člen
(a) Nobeno omejevanje ali odstopanje od katere koli izmed temeljnih človekovih pravic, ki so priznane ali obstajajo v kateri koli državi pogodbenici te Listine, z zakonom, konvencijami ali običajem ni dopustno pod pretvezo, da ta Listina takih pravic ne priznava ali da jih priznava v manjšem obsegu.
(b) Nobena država pogodbenica te Listine ne bo odstopila od temeljnih svoboščin, ki so z njo priznane in ki jih uživajo državljani druge države, ki te svoboščine spoštuje v manjši meri.

4. člen
(a) Pravice in svoboščine, ki so priznane s to Listino, se ne bodo omejevale, razen v primerih, ko omejitve nalaga zakon in so potrebne za zaščito državne varnosti in gospodarstva, javnega reda, zdravja in morale ali pravic in svoboščin ostalih.
(b) V času izrednih razmer, ki ogrožajo obstoj naroda, države pogodbenice smejo ukrepati tako, da odstopijo od svojih obveznosti po tej Listini, v strogo omejenem obsegu, ki ga zahtevajo kritične razmere.
(c) V nobenih okoliščinah ne smejo taki ukrepi ali odstop vplivati ali se nanašati na pravice in posebna jamstva glede prepovedi mučenja in ponižujočega ravnanja, vrni¬tve v lastno državo, političnega zatočišča, sojenja, nedopustnosti ponovnega sojenja za isto dejanje in glede pravnega statusa kaznivega dejanja in kazni.

5. člen
Vsakdo ima pravico do življenja, svobode in osebne varnosti. Te pravice varuje zakon.

6. člen
Ni kaznivega dejanja ali kazni razen tistih, kijih določa zakon, in ni kazni za dejanja, storjena pred razglasitvijo take določbe. Obtoženec je upravičen do obravnave po pozneje sprejeti zakonodaji, če je ta zanj milejša.
 
7. člen
Obtoženec velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena na zakonitem sojenju, na katerem je bil deležen jamstev, ki so bila potrebna za njegovo obrambo.

8. člen
Vsakdo ima pravico do osebne svobode in varnosti in nikomur se ne sme odvzeti prostost, ga zapreti ali pripreti brez zakonitega naloga in brez takojšnje privedbe pred sodnika.

9. člen
Vsi so pred zakonom enaki in vsakdo, kije na ozemlju države, ima zajamčeno pravico do pravnega sredstva.

10. člen
Smrtna kazen se lahko naloži zgolj za najhujša kazniva dejanja in vsakdo, ki je obso¬jen na smrt, ima pravico do prošnje za pomilostitev ali zmanjšanje kazni.

11. člen
Smrtna kazen se v nobenem primeru ne sme izreči za politično kaznivo dejanje.

12. člen
Smrtna kazen se ne sme naložiti osebi, mlajši od 18 let, nosečnici pred rojstvom njenega otroka ali doječi materi v času dveh let od rojstva njenega otroka.

13. člen
(a) Države pogodbenice morajo slehernega posameznika, ki se nahaja na njihovem ozemlju, zavarovati pred fizičnim ali duševnim mučenjem ali okrutnim, nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem. Za preprečitev teh dejanj morajo sprejeti učinkovite ukrepe in storitev takega dejanja ali sodelovanje v storitvi takega dejanja obravnavati kot kaznivo.
(b) Medicinskih in znanstvenih poskusov ni dovoljeno izvajati na nikomur brez njegove svobodne privolitve.

14. člen
Nikogar se ne sme zapreti zaradi njegove dokazane nezmožnosti po povrnitvi dolgov ali izpolnitvi civilnih obveznosti.

15. člen
Z osebami, ki so bile obsojene na odvzem prostosti, je treba ravnati človeško.
 
16. člen
Nikomur se ne sme soditi dvakrat za isto stvar.
Vsakdo, zoper katerega je bil začet tak postopek, ima pravico do spodbijanja njegove zakonitosti in do zahteve po izpustitvi.
Vsakdo, ki je bil žrtev protipravnega odvzema prostosti ali pripora, je upravičen do odškodnine.

17. člen
Zasebnost je nedotakljiva in kakršna koli kršitev zasebnosti je kazniva. Ta zasebnost vključuje zasebne družinske zadeve, nedotakljivost doma in tajnost pisem ter drugih zasebnih občil.

18. člen
Vsakomur pripada pravica do priznanja pravne subjektivitete.

19. člen
Oblast izvira iz ljudstva in vsak polnoleten državljan ima pravico do politične udeležbe, ki jo uresničuje v skladu z zakonom.

20. člen
Vsakdo, ki biva na ozemlju države, ima pravico do svobode gibanja in svobodne izbi¬re kraja svojega prebivališča v katerem koli delu omenjenega ozemlja ob upoštevanju zakonskih omejitev.

21. člen
Nobenemu državljanu se ne sme samovoljno ali protizakonito preprečiti, da zapusti katero koli arabsko državo, vključno s svojo lastno, niti mu preprečiti ali ga prisiliti, da prebiva v katerem koli delu svoje države.

22. člen
Nobenega državljana se ne sme izgnati iz njegove države ali mu preprečiti vrnitev vanjo.

23. člen
Vsak državljan ima pravico do iskanja političnega zatočišča v drugih državah, da bi tako ušel pregonu. Te pravice ne morejo uživati osebe, ki so tarča pregona zaradi kaznivega dejanja po redni zakonodaji. Političnih beguncev se ne sme izročati.
 
24. člen
Nobenemu državljanu se ne sme samovoljno odvzeti njegovega prvotnega državljanstva niti se mu ne sme kratiti pravica do pridobitve drugega državljanstva brez pravno veljavnega razloga.

25. člen
Vsak državljan ima zajamčeno pravico do zasebne lastnine. Nobenemu državljanu se pod nobenimi pogoji ne sme samovoljno ali protizakonito odvzeti vse ali katerega koli dela njegove lastnine.

26. člen
Vsakomur je zajamčena pravica do svobode verovanja, misli in mnenja.

27. člen
Verniki vseh veroizpovedi imajo pravico do opravljanja svojih verskih obredov in do izražanja svojih stališč z izpolnjevanjem, bogoslužjem ali poučevanjem, vendar brez škode za pravice drugih. Omejevanje izražanja svobode verovanja, misli in mnenja je dovoljeno samo z zakonom.

28. člen
Vsi državljani imajo pravico do mirnega zbiranja in združevanja. Glede uživanja te pravice so možne le tiste omejitve, ki jih terjajo državna varnost, javni red ali potreba po zaščiti pravic in svoboščin drugih.

29. člen
Država zagotavlja pravico do ustanavljanja sindikatov in pravico do stavke, ki se izva¬jata v okviru omejitev, predpisanih z zakonom.

30. člen
Država slehernemu državljanu zagotavlja pravico do dela, da si ta lahko zagotovi tak življenjski standard, ki zadovolji osnovne življenjske potrebe. Država slehernemu državljanu zagotavlja tudi pravico do celovite socialne varnosti.

31. člen
Zajamčena je svobodna izbira zaposlitve in prisilno delo je prepovedano. Prisiljenje osebe k delu na podlagi sodbe sodišča se ne šteje kot prisilno delo.

32. člen
Država skrbi, da so njeni državljani deležni enakih možnosti v zvezi z delom, kot tudi pravičnega plačila in enakega plačila za enakovredno delo.
 
33. člen
Vsak državljan ima pravico biti sprejet v javne službe svoje države.

34. člen
Odprava nepismenosti je zavezujoča obveznost in vsak državljan ima pravico do izobraževanja. Najmanj osnovno šolanje mora biti obvezno in brezplačno, tako sred¬nje kot tudi visoko izobraževanje pa morata biti vsem dostopna brez težav.

35. člen
Državljani imajo pravico živeti v intelektualnem in kulturnem okolju, v katerem je arabski nacionalizem vir ponosa, v katerem so človekove pravice svete in v katerem se ras na, verska in diskriminacija v drugih oblikah zavrača ter se podpirata mednarodno sodelovanje in ideal svetovnega miru.

36. člen
Vsakdo ima pravico udeleževati se kulturnega življenja, kot tudi pravico do uživanja literarnih in umetniških del ter da ima možnost razvoja lastnih umetniških, intelektu¬alnih in ustvarjalnih sposobnosti.

37. člen
Manjšine ne smejo biti prikrajšane za pravico do uživanja lastne kulture ali ravnanja v skladu z nauki lastne veroizpovedi.

38. člen
(a) Družina je temeljna celica družbe in uživa njeno zaščito.
(b) Država se obvezuje, da bo nudila odlično skrb in posebno zaščito za družino, matere, otroke in ostarele.

39. člen
Mladi imajo pravico do naklonitve največjih možnih priložnosti za telesni in duševni razvoj.

III. DEL

40. člen
(a) Države članice Sveta Lige, ki so pogodbenice Listine, s tajnim glasovanjem izvol¬ijo Odbor izvedencev za človekove pravice.
(b) Odbor sestavlja sedem članov, ki jih imenujejo države članice, ki so pogodbenice te Listine. Prve volitve v Odbor se opravijo šest mesecev po začetku veljavnosti List¬ine. V Odboru ne sme biti več kot ena oseba iz iste države.
(c) Generalni sekretar pozove države članice, naj podajo svoje kandidate dva meseca pred datumom, določenim za volitve.
(d) Kandidati, ki morajo biti zelo izkušeni in s priznano strokovnostjo na področju dela Odbora, služijo v osebnem svojstvu in so popolnoma nepristranski ter neoporečni.
(e) Člane Odbora se izvoli za triletni mandat, pri čemer se z žrebom določi tri člane, ki bodo po izteku prvega služili še en mandat. Načelo rotacije je treba spoštovati, kolikor je le mogoče.
(f) Odbor si izvoli predsednika in sestavi poslovnik, v katerem določi način delovanja. (g) Generalni sekretar skliče sestanke Odbora na sedežu Sekretariata Lige. Odbor se lahko s privolitvijo Generalnega sekretarja sestane tudi v kakšni drugi arabski državi, če tako zahtevajo nujne okoliščine njenega dela.

41. člen
1. Države pogodbenice Odboru izvedencev za človekove pravice predložijo poročila na naslednji način:
(a) Prvo poročilo predložijo eno leto po začetku veljavnosti Listine. (b) Periodična poročila predložijo vsaka tri leta.
(c) Države predložijo tudi poročila z odgovori na vprašanja Odbora.
2. Odbor obravnava poročila, ki so jih predložile države članice, ki so pogodbenice Listine, v skladu s prvim odstavkom tega člena.
3. Odbor predloži poročilo skupaj s stališči in pripombami držav Stalnemu odboru za človekove pravice pri Arabski ligi.

IV. DEL

42. člen
(a) Generalni sekretar Lige arabskih držav pošlje to Listino po potrditvi s strani Sveta Lige državam članicam v podpis in ratifikacijo ali pristop.
(b) Listina začne veljati dva meseca po deponiranju sedme listine o ratifikaciji ali pristopu pri Sekretariatu Lige arabskih držav.

43. člen
Po uveljavitvi postane ta Listina obvezujoča za vsako državo dva meseca po deponiranju njene listine o ratifikaciji ali pristopu pri Sekretariatu. Generalni sekretar obvesti države članice o deponiranju vsake listine o ratifikaciji ali pristopu.