Drugi fakultativni protokol k mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega cilj je odprava smrtne kazni

Sprejela in razglasila ga je Generalna skupščina Združenih narodov 15. decembra 1989 z resolucijo št. 44/128.

Države pogodbenice tega Protokola v veri, da bo odprava smrtne kazni pripomogla k večjemu človeškemu dostojanstvu in progresivnemu razvoju človekovih pravic, sklicujoč se na 3. člen Splošne deklaracije človekovih pravic, sprejete 10. decembra 1948, in na 6. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, sprejetega 16. decembra 1966, ugotavljajo, da se 6. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah nanaša na odpravo smrtne kazni na način, ki izrecno navaja, da je odprava smrtne kazni zaželena, v prepričanju, da je treba na vse ukrepe za odpravo smrtne kazni gledati kot na napredek pri uživanju pravice do življenja, v želji, da se s tem mednarodno zavzemajo za odpravo smrtne kazni, so se dogovorile o naslednjem:

1. člen
1. Nihče, ki je v sodni pristojnosti države pogodbenice tega Protokola, ne sme biti usmrčen.
2. Vsaka država pogodbenica mora v skladu s svojo pristojnostjo sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo smrtne kazni.

2. člen
1. Glede tega Protokola ni dopusten noben pridržek, razen pridržka, ki je dan ob ratifikaciji ali pristopu in ki določa uporabo smrtne kazni v vojni zaradi obsodbe za najhujše zločine vojne narave, storjene v vojni.
2. Država pogodbenica, ki je dala tak pridržek, mora ob ratifikaciji ali pristopu sporočiti generalnemu sekretarju Združenih narodov ustrezna določila svoje državne zakonodaje, ki se uporabljajo v vojni.
3. Država Pogodbenica, ki je dala tak pridržek, mora obvestiti generalnega sekretarja Združenih narodov o začetku oziroma koncu vojnega stanja, ki velja za njeno ozemlje.

3. člen
Države pogodbenice tega Protokola morajo v poročila, ki jih v skladu s 40. členom Pakta pošiljajo Odboru za človekove pravice, navesti informacijo o ukrepih, ki so jih sprejele za uresničevanje tega Protokola.

4. člen
Za države pogodbenice Pakta, ki so dale izjavo po 41. členu, se pristojnost Odbora za človekove pravice, da lahko sprejema in obravnava sporočila, v katerih ena država pogodbenica trdi, da druga država pogodbenica ne izpolnjuje svojih obveznosti, razširi na določila tega Protokola, razen če ni prizadeta država pogodbenica dala nasprotne izjave ob ratifikaciji ali pristopu.

5. člen
Za države pogodbenice Prvega fakultativnega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah se pristojnost Odbora za človekove pravice, da lahko sprejme in obravnava sporočila posameznikov, ki sodijo v njegovo pristojnost, razširi na določila tega Protokola, razen če ni prizadeta država pogodbenica dala nasprotne izjave ob ratifikaciji ali pristopu.

6. člen
1. Določila tega Protokola se uporabljajo kot dodatna določila k Paktu.
2. Brez škode za možnost pridržka iz 2. člena tega Protokola se pravica, ki je zajamčena v 1. odstavku 1. člena tega Protokola, z ničimer ne krati v smislu 4. člena Pakta.

7. člen
1. Ta Protokol lahko podpišejo vse države, ki so podpisale Pakt.
2. Ta Protokol lahko ratificirajo vse države, ki so ratificirale Pakt ali pristopile k njemu. Ratifikacijske listine je treba deponirati pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
3. K temu Protokolu lahko pristopi vsaka država, ki je ratificirala Pakt ali pristopila k njemu.
4. Pristopi se z deponiranjem pristopne listine pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
5. Generalni sekretar Združenih narodov obvesti vse države, ki so podpisale ta Protokol ali k njemu pristopile, o deponiranju vsake ratifikacijske ali pristopne listine.

8. člen
1. Ta Protokol prične veljati tri mesece po datumu, ko je bila pri generalnem sekretarju Združenih narodov deponirana deseta ratifikacijska ali pristopna listina.
2. Za vsako državo, ki je ratificirala ta Protokol ali k njemu pristopila, začne ta Protokol - po deponiranju desete ratifikacijske ali pristopne listine - veljati tri mesece po datumu, ko je ta država deponirala svojo ratifikacijsko ali pristopno listino.

9. člen
Določila tega Protokola veljajo za vse dele zveznih držav brez kakršnih koli omejitev ali izjem.

10. člen
Generalni sekretar Združenih narodov obvesti vse članice, ki so navedene v 1. odstavku 48. člena Pakta, o :
a) pridržkih, sporočilih in obvestilih v skladu z 2. členom tega Protokola;
b) izjavah, ki so bile dane v skladu s 4. in 5. členom tega Protokola;
c) podpisih, ratifikacijah in pristopih v skladu s 7. členom tega Protokola;
d) datumu uveljavitve tega Protokola v skladu z 8. členom.

11. člen
1. Izvirnik tega Protokola, katerega besedila v arabskem, kitajskem, angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, se hrani v arhivu Združenih narodov.
2. Generalni sekretar Združenih narodov pošlje potrjene izvode Protokola vsem državam, ki so naštete v 48. členu Pakta.