Listina temeljnih pravic v Evropski Uniji

Evropski parlament, Svet in Komisija slovesno razglašajo naslednje besedilo kot Listino o
temeljnih pravicah Evropske unije.
V Nici, sedmega decembra dva tisoč.

PREAMBULA
Evropski narodi so pri oblikovanju vse tesnejše zveze odločeni, da si bodo na podlagi skupnih
vrednot delili mirno prihodnost.
Unija, ki se zaveda svoje duhovne in moralne dediščine, je ustanovljena na nedeljivih in
univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti;
temelji na načelih demokracije in pravne države. Posameznika postavlja v središče svojih
dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in
pravice.
Ob spoštovanju različnosti kultur in tradicij evropskih narodov ter nacionalnih identitet držav
članic in organizacije njihovih javnih organov na državni, regionalni in lokalni ravni prispeva
Unija k ohranjanju in razvijanju teh skupnih vrednot; prizadeva si za pospeševanje
uravnoteženega in trajnostnega razvoja ter zagotavlja prosti pretok ljudi, blaga, storitev in
kapitala ter svobodo ustanavljanja.
V ta namen je treba glede na spremembe v družbi, socialni napredek ter znanstveni in tehnični
razvoj okrepiti varstvo temeljnih pravic s takšno listino, ki te pravice še bolj poudari.
Ta listina ob upoštevanju pristojnosti in nalog Skupnosti in Unije ter načela subsidiarnosti
potrjuje pravice, kakršne izhajajo zlasti iz ustavnih tradicij in mednarodnih obveznosti,
skupnih državam članicam, Pogodbe o Evropski uniji, pogodb Skupnosti, Evropske
konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Socialnih listin, ki sta jih
sprejela Skupnost in Svet Evrope, ter sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in
Evropskega sodišča za človekove pravice.
Uživanje teh pravic je povezano z odgovornostmi in dolžnostmi do soljudi, človeške
skupnosti in prihodnjih generacij.
Zato Unija priznava pravice, svoboščine in načela, navedena v nadaljevanju.

POGLAVJE I

DOSTOJANSTVO

Člen 1
Človekovo dostojanstvo
Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo. Treba ga je spoštovati in varovati.

Člen 2
Pravica do življenja
1. Vsakdo ima pravico do življenja.
2. Nihče ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmrčen.

Člen 3
Pravica do osebne integritete
1. Vsakdo ima pravico do spoštovanja telesne in duševne integritete.
2. Na področju medicine in biologije je treba spoštovati zlasti:
- svobodno privolitev prizadete osebe po predhodni poučitvi v skladu s postopki,
določenimi z zakonom;
- prepoved evgeničnih postopkov, zlasti tistih, katerih cilj je selekcija ljudi;
- prepoved uporabe človeškega telesa in njegovih delov zaradi premoženjske koristi;
- prepoved reproduktivnega kloniranja človeških bitij.

Člen 4
Prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja
Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali
kaznovanju.

Člen 5
Prepoved suženjstva in prisilnega dela
1. Nikogar se ne sme imeti v suženjstvu ali podložništvu.
2. Od nikogar se ne sme zahtevati, da opravlja prisilno ali obvezno delo.
3. Trgovina z ljudmi je prepovedana.

POGLAVJE II

SVOBOŠČINE

Člen 6
Pravica do svobode in varnosti
Vsakdo ima pravico do svobode in varnosti.

Člen 7
Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja
Vsakdo ima pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja
in občevanja.

Člen 8
Varstvo osebnih podatkov
1. Vsakdo ima pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.
2. Osebni podatki se morajo obdelovati pošteno, za natančno določene namene in na
podlagi privolitve prizadete osebe ali na drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom. Vsakdo
ima pravico dostopa do podatkov, zbranih o njem, in pravico zahtevati, da se ti podatki
popravijo.
3. Spoštovanje teh pravil nadzira neodvisen organ.

Člen 9
Pravica do sklepanja zakonske zveze in pravica do zasnovanja družine
Pravica do sklepanja zakonske zveze in pravica do zasnovanja družine se zagotavljata v
skladu z nacionalnimi predpisi, ki urejajo uresničevanje teh pravic.

Člen 10
Svoboda misli, vesti in vere
1. Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in vere. Ta pravica vključuje svobodo
spreminjanja vere ali prepričanja ter svobodo izražanja svoje vere ali svojega prepričanja,
individualno ali kolektivno, javno ali zasebno, pri bogoslužju, pouku, običajih in obredih.
2. Pravica do ugovora vesti se priznava v skladu z nacionalnimi predpisi, ki urejajo
uresničevanje te pravice.

Člen 11
Svoboda izražanja in obveščanja
1. Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica vključuje svobodo mnenja
ter sprejemanja in širjenja informacij in idej brez vmešavanja javnih organov in ne glede na
državne meje.
2. Svoboda in pluralnost medijev se morata spoštovati.

Člen 12
Svoboda zbiranja in združevanja
1. Vsakdo ima pravico do svobodnega mirnega zbiranja in svobodnega združevanja na
vseh ravneh, zlasti v političnih, sindikalnih in državljanskih zadevah, kar vključuje pravico
vsakogar, da z drugimi ustanavlja sindikate in se vanje včlanjuje zaradi zaščite svojih
interesov.
2. Politične stranke na ravni Unije prispevajo k izražanju politične volje državljanov
Unije.

Člen 13
Svoboda umetnosti in znanosti
Umetnost in znanost sta svobodni. Akademska svoboda se mora spoštovati.

Člen 14
Pravica do izobraževanja
1. Vsakdo ima pravico do izobraževanja in do dostopa do poklicnega in nadaljnjega
usposabljanja.
2. Ta pravica vključuje možnost brezplačnega obveznega izobraževanja.
3. Ob spoštovanju demokratičnih načel se morata spoštovati svoboda ustanavljanja
izobraževalnih zavodov in pravica staršev, da svojim otrokom zagotovijo izobraževanje in
pouk v skladu s svojim verskim, svetovnonazorskim in vzgojnim prepričanjem, v skladu z
nacionalnimi predpisi, ki urejajo uresničevanje te svobode in pravice.

Člen 15
Pravica do izbire poklica in pravica do dela
1. Vsakdo ima pravico do dela in do opravljanja prosto izbranega ali sprejetega poklica.
2. Vsak državljan Unije lahko v kateri koli državi članici svobodno išče zaposlitev, dela
ter uresničuje pravico do ustanavljanja ali opravljanja storitev.
3. Državljani tretjih držav, ki imajo dovoljenje za delo na ozemlju držav članic, imajo
pravico do enakih delovnih pogojev kakor državljani Unije.

Člen 16
Podjetništvo
1. Pravica do gospodarske pobude je priznana v skladu s pravom Skupnosti in
nacionalnimi zakonodajami in običaji.

Člen 17
Lastninska pravica
1. Vsakdo ima pravico posedovati svojo zakonito pridobljeno lastnino, jo uporabljati, z
njo razpolagati in jo voliti z oporoko. Lastnina se nikomur ne sme odvzeti, razen če je to v
javnem interesu ter v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, vendar le proti primernemu
nadomestilu za njegovo izgubo, ki se mu pravočasno plača. Uporaba lastnine se lahko uredi z
zakonom, če je to potrebno zaradi splošnega interesa.
2. Intelektualna lastnina je varovana.

Člen 18
Pravica do azila
Zagotovljena je pravica do azila ob upoštevanju pravil Ženevske konvencije z dne 28. julija
1951 in Protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev in v skladu s Pogodbo o
ustanovitvi Evropske skupnosti.

Člen 19
Varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve
1. Kolektivni izgoni so prepovedani.
2. Nikogar se ne sme odstraniti, izgnati ali izročiti državi, v kateri zanj obstaja resna
nevarnost, da bo podvržen smrtni kazni, mučenju ali drugemu nečloveškemu ali
ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.

POGLAVJE III

ENAKOST

Člen 20
Enakost pred zakonom
Vsi so pred zakonom enaki.

Člen 21
Nediskriminacija
1. Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože,
narodnostne pripadnosti ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali
prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, gmotnega
stanja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
2. Na področju uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o
Evropski uniji ter brez poseganja v posebne določbe teh pogodb je prepovedano vsakršno
razlikovanje glede na državljanstvo.

Člen 22
Kulturna, verska in jezikovna raznolikost
Unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost.

Člen 23
Enakost med moškimi in ženskami
Enakost med moškimi in ženskami se mora zagotoviti na vseh področjih, vključno z
zaposlovanjem, delom in plačilom za delo.
Načelo enakosti ne sme preprečevati ohranjanja ali uvedbe posebnih ugodnosti v korist spola,
ki je zastopan v manjšem številu.

Člen 24
Otrokove pravice
1. Otroci imajo pravico do takšnega varstva in skrbi, kakršna sta potrebna za njihovo
dobrobit. Svoje mnenje lahko svobodno izražajo. Njihovo mnenje se upošteva v zadevah, ki
jih zadevajo, v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo.
2. Pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki zadevajo otroke, se morajo
upoštevati predvsem koristi otrok.
3. Vsak otrok ima pravico do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z obema
staršema, če to ni v nasprotju z njegovimi koristmi.

Člen 25
Pravice starejših
Unija priznava in spoštuje pravico starejših do dostojnega in samostojnega življenja ter
sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju.

Člen 26
Vključevanje invalidov
Unija priznava in spoštuje pravico invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove
samostojnosti, socialne in poklicne integracije ter sodelovanja v življenju skupnosti.

POGLAVJE IV

SOLIDARNOST

Člen 27
Pravica delavcev do obveščanja in posvetovanja v podjetju
Delavcem ali njihovim predstavnikom se morajo na ustreznih ravneh pravočasno zagotoviti
informacije in možnost posvetovanja v primerih in pod pogoji, določenimi s pravom
Skupnosti ter nacionalnimi zakonodajami in običaji.

Člen 28
Pravica do kolektivnih pogajanj in kolektivnih ukrepov
Delavci in delodajalci ali njihove organizacije imajo v skladu s pravom Skupnosti in
nacionalnimi zakonodajami in običaji pravico pogajati se o kolektivnih pogodbah in jih
sklepati na ustreznih ravneh, v primeru nasprotja interesov pa do kolektivnih ukrepov za
obrambo svojih interesov, vključno s stavko.

Člen 29
Pravica dostopa do storitev za zaposlitev
Vsakdo ima pravico dostopa do brezplačnih storitev za zaposlitev.

Člen 30
Varstvo v primeru neupravičene odpustitve
Vsak delavec ima pravico do varstva pred neupravičeno odpustitvijo v skladu s pravom
Skupnosti ter nacionalnimi zakonodajami in običaji.

Člen 31
Pošteni in pravični delovni pogoji
1. Vsak delavec ima pravico do delovnih pogojev, primernih njihovemu zdravju, varnosti
in dostojanstvu.
2. Vsak delavec ima pravico do omejitve najvišjega števila delovnih ur, dnevnega in
tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.

Člen 32
Prepoved otroškega dela in varstvo mladih pri delu
Delo otrok je prepovedano. Najnižja starost za zaposlitev ne sme biti nižja od starosti za
dokončanje obveznega šolanja, brez poseganja v pravila, ki so za mlade ugodnejša in ne glede
na omejena odstopanja od teh pravil.
Mladim, ki se jih sprejme na delo, je treba zagotoviti delovne pogoje, primerne njihovi
starosti, in jih zaščititi pred gospodarskim izkoriščanjem in kakršnim koli delom, ki bi lahko
škodovalo njihovi varnosti, zdravju ali telesnemu, duševnemu, moralnemu ali socialnemu
razvoju ali ki bi lahko ogrozilo njihovo vzgojo.

Člen 33
Družinsko in poklicno življenje
1. Družina uživa pravno varstvo, ekonomsko in socialno zaščito.
2. Za uskladitev družinskega in poklicnega življenja ima vsakdo pravico do varstva pred
odpustitvijo zaradi materinstva ter pravico do plačanega porodniškega in starševskega dopusta
po rojstvu ali posvojitvi otroka.

Člen 34
Socialna varnost in socialna pomoč
1. Unija priznava in spoštuje pravico do socialnovarstvenih dajatev in storitev socialnega
skrbstva, ki nudijo zaščito v primerih, kot so materinstvo, bolezen, nesreče pri delu, odvisnost
ali starost, ter v primeru izgube zaposlitve v skladu s pravili, ki jih določajo pravo Skupnosti
ter nacionalne zakonodaje in običaji.
2. Vsakdo, ki zakonito prebiva in zakonito spreminja prebivališče znotraj Unije, ima
pravico do socialnovarstvenih dajatev in socialnih ugodnosti v skladu s pravom Skupnosti ter
nacionalnimi zakonodajami in običaji.
3. V boju proti socialni izključenosti in revščini Unija priznava in spoštuje pravico do
socialne pomoči in pomoči pri pridobitvi stanovanj, da bi se zagotovilo dostojno življenje za
vse, ki nimajo zadostnih sredstev, v skladu s pravili, ki jih določajo pravo Skupnosti ter
nacionalne zakonodaje in običaji.

Člen 35
Zdravstveno varstvo
Vsakdo ima pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe v
skladu s pogoji, ki jih določajo nacionalne zakonodaje in običaji. Pri opredelitvi in izvajanju
vseh politik in dejavnosti Unije se zagotovi visoka stopnja zdravstvenega varstva ljudi.

Člen 36
Dostop do storitev splošnega gospodarskega pomena
Unija priznava in spoštuje dostop do storitev splošnega gospodarskega pomena, kakršen je v
skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti določen v nacionalnih zakonodajah in
običajih, da bi pospeševala socialno in ozemeljsko kohezijo Unije.

Člen 37
Varstvo okolja
V politikah Unije morata biti upoštevana visoka stopnja varstva okolja in izboljšanje
kakovosti okolja, ki se zagotavljata v skladu z načelom trajnostnega razvoja.

Člen 38
Varstvo potrošnikov
Politike Unije zagotavljajo visoko stopnjo varstva potrošnikov.

POGLAVJE V

DRŽAVLJANSKE PRAVICE

Člen 39
Pravica voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament
1. Vsak državljan Unije ima pravico, da v državi članici, v kateri prebiva, pod enakimi
pogoji kakor državljani te države voli in je voljen na volitvah v Evropski parlament.
2. Člani Evropskega parlamenta se volijo s splošnimi neposrednimi volitvami, ki so
svobodne in tajne.

Člen 40
Pravica voliti in biti voljen na občinskih volitvah
Vsak državljan Unije ima pravico, da v državi članici, v kateri prebiva, pod enakimi pogoji
kakor državljani te države voli in je voljen na občinskih volitvah.

Člen 41
Pravica do dobrega upravljanja
1. Vsakdo ima pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo
nepristransko, pravično in v razumnem roku.
2. Ta pravica vključuje:
– pravico vsake osebe, da pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa v njeno škodo
pove svoje mnenje;
– pravico vsake osebe do dostopa do spisa, ki se nanaša nanjo, ob spoštovanju zakonitih
interesov zaupnosti ter strokovne in poslovne tajnosti;
– obveznost uprave, da navede razloge za svoje odločitve.
3. Vsakdo ima pravico, da mu Skupnost v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna
zakonodajam držav članic, povrne kakršno koli škodo, ki jo pri opravljanju svojih dolžnosti
povzročijo institucije ali uslužbenci Skupnosti.
4. Vsakdo lahko institucijam Unije piše v enem od jezikov pogodb in ima pravico do
odgovora v istem jeziku.

Člen 42
Pravica dostopa do dokumentov
Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim
sedežem v eni od držav članic ima pravico dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta,
Sveta in Komisije.

Člen 43
Varuh človekovih pravic
Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim
sedežem v eni od držav članic ima pravico, da se glede nepravilnosti pri delovanju institucij in
organov Skupnosti obrne na varuha človekovih pravic Unije, razen glede Sodišča in Sodišča
prve stopnje v njuni pravosodni funkciji.

Člen 44
Pravica do peticije
Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim
sedežem v eni od držav članic ima pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament.

Člen 45
Svoboda gibanja in prebivanja
1. Vsak državljan Unije ima pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav
članic.
2. Svoboda gibanja in prebivanja se lahko po Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti
dodeli državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju ene od držav članic.

Člen 46
Diplomatska in konzularna zaščita
Vsak državljan Unije ima na ozemlju tretje države, v kateri država članica, katere državljan je,
nima svojega predstavništva, pravico do zaščite diplomatskih ali konzularnih organov katere
koli države članice pod enakimi pogoji kakor državljani te države.

POGLAVJE VI

PRAVOSODJE

Člen 47
Pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja
Vsakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, ima pravico do
učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s pogoji, določenimi v tem členu.
Vsakdo ima pravico, da o njegovi zadevi pravično in javno ter v razumnem roku odloča
neodvisno, nepristransko in predhodno z zakonom ustanovljeno sodišče. Vsakdo ima možnost
svetovanja, obrambe in zastopanja.
Tistim, ki nimajo zadostnih sredstev, mora biti dostopna pravna pomoč, če je ta potrebna za
učinkovito zagotovitev dostopa do sodnega varstva.

Člen 48
Domneva nedolžnosti in pravica do obrambe
1. Kdor je obdolžen, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni dokazana v skladu z
zakonom.
2. Vsakomur, ki je obdolžen, je zagotovljena pravica do obrambe.

Člen 49
Načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni
1. Nihče ne sme biti obsojen zaradi storitve ali opustitve dejanja, za katerega v času, ko
je bilo storjeno, nacionalno ali mednarodno pravo ni določalo, da je kaznivo. Prav tako se mu
ne sme določiti višja kazen od tiste, ki je veljala v času storitve dejanja. Če je bila v času po
storitvi dejanja z zakonom predpisana milejša kazen, se uporabi ta.
2. Ta člen ne izključuje sojenja in kazni za katero koli osebo zaradi kakršne koli storitve
ali opustitve dejanja, ki je bilo v času, ko je bilo storjeno, po splošnih načelih, ki jih priznava
skupnost narodov, kaznivo.
3. Strogost kazni mora biti sorazmerna s kaznivim dejanjem.

Člen 50
Pravica, da se za isto kaznivo dejanje ne sodi ali kaznuje dvakrat
Nihče ne sme biti obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil v Uniji v
skladu z zakonom že pravnomočno oproščen ali obsojen.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 51
Področje uporabe
1. Določbe te listine so naslovljene na institucije in organe Unije ob spoštovanju načela
subsidiarnosti, na države članice pa samo pri njihovem izvajanju prava Unije. Zato spoštujejo
pravice, upoštevajo načela in pospešujejo njihovo uporabo v skladu s svojimi pristojnostmi.
2. Ta listina Skupnosti ali Uniji ne daje nikakršnih novih pristojnosti ali nalog, niti ne
spreminja pristojnosti in nalog, ki jih določajo pogodbe.

Člen 52
Obseg zagotovljenih pravic
1. Kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina,
mora biti predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin. Ob
spoštovanju načela sorazmernosti se lahko omejitve sprejmejo samo, če so potrebne in če
resnično izpolnjujejo cilje splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali zadovoljujejo potrebo
po zaščiti pravic in svoboščin drugih.
2. Pravice, ki jih priznava ta listina in ki temeljijo na pogodbah Skupnosti in Pogodbi o
Evropski uniji, se izvršujejo v skladu s pogoji in v mejah, določenih s temi pogodbami.
3. Če ta listina obsega pravice, ki ustrezajo pravicam, zagotovljenim z Evropsko
konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sta pomen in obseg teh pravic
enaka kot pomen in obseg pravic, ki ju določa navedena konvencija. Ta določba ne
preprečuje, da pravo Unije ne bi zagotavljalo širšega varstva.

Člen 53
Raven varstva
Nobena določba te listine se ne sme razlagati kot omejevanje ali kršitev človekovih pravic in
temeljnih svoboščin, ki jih priznavajo pravo Unije in mednarodno pravo ter mednarodni
sporazumi, katerih podpisnice so Unija, Skupnost ali vse države članice, vključno z Evropsko
konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustavami držav članic.

Člen 54
Prepoved zlorabe pravic
Nobena določba v tej listini se ne sme razlagati tako, kot da utemeljuje pravico do izvajanja
kakršne koli dejavnosti ali storitve kakršnega koli dejanja, katerega cilj bi bil odpraviti
pravice in svoboščine, priznane v tej listini, ali jih omejiti bolj, kakor je predvideno v tej
listini.