Predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Uvod

Naraščajoče cene hrane v letih 2007 in 2008 so negativno vplivale na veliko držav v razvoju in njihovo prebivalstvo. Stotine milijonov ljudi je prizadela še večja revščina in ogrožen je nedavni napredek pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja. Poleg tega je naraščanje cen hrane v več državah povzročilo izgrede, nemire in nestabilnost, s čimer je ogrozilo dosežke dolgoletnih naložb na področju politike, razvoja in ohranjanja miru.

Vendar lahko naraščajoče cene pomenijo tudi priložnost za spodbudo kmetom v državah v razvoju, da se na položaj odzovejo s svojo ponudbo. Višje cene ponujajo nove priložnosti za ustvarjanje dobička, s katerimi bi se lahko podeželske skupnosti rešile revščine, okrepil pa bi se lahko tudi prispevek kmetijstva h gospodarski rasti z zagotavljanjem spodbud za naložbe in izboljšanje produktivnosti.

Evropska komisija se želi s t.i. „instrumentom“ kratkoročno odzvati na nedavno hitro svetovno povišanje cen hrane, pri čemer bo za te namene v korist najbolj prizadetim državam v razvoju uporabila razliko do zgornje meje iz razdelka 2 finančnega okvira. Ta instrument bo v prvi vrsti podpiral kmetijstvo v državah v razvoju in jim tako omogočil, da povečajo svojo produktivnost. Tem državam bo pomagal tudi hitro ublažiti negativne učinke visokih cen hrane na najrevnejše. Zato jim bo pomagal zmanjšati skrajno revščino in lakoto.

Politični odziv

Komisija je 20. maja 2008 sprejela Sporočilo „Reševanje vprašanja naraščajočih cen hrane – Smernice za ukrepanje EU“[1]. V Sporočilu so opredeljeni elementi odziva EU na vprašanja cen hrane, predlagani notranji ukrepi EU in ukrepi za odpravo posledic krize na mednarodni ravni.

Evropski parlament je 22. maja sprejel Resolucijo[2] o rasti cen živil v EU in državah v razvoju, v kateri je Svet pozval, naj zagotovi skladnost vseh nacionalnih in mednarodnih politik na področju hrane, v katerih so opredeljene obveznosti zagotavljanja pravice do hrane prebivalstvu.

Tudi ministri EU so v Sklepih Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 27. maja izrazili zaskrbljenost glede učinkov visokih cen hrane v državah v razvoju in se zavezali k skupnemu odzivu na problematiko cen hrane z reševanjem vrste kratko-, srednje- in dolgoročnih vprašanj, pri čemer naj bi se podpora tem ciljem zagotovila tudi v okviru strategij in politik partnerskih držav.

Evropski Svet je v svojih Sklepih z dne 19.–20. junija ponovno zatrdil, da visoke cene hrane močno vplivajo na položaj najrevnejših prebivalcev sveta in ogrožajo napredek na poti k uresničitvi vseh razvojnih ciljev tisočletja. Svet je sklenil, da mora Evropska unija ukrepati z razvojnega vidika in vidika humanitarne pomoči. Evropski svet je pozdravil namero Komisije, da bo v okviru sedanjega finančnega okvira pripravila predlog novega sklada za podporo kmetijstvu v državah v razvoju, in navedel, da bo EU odločno podprla zanesljivo preskrbo s kmetijskimi proizvodi v državah v razvoju, zlasti pa bo zagotovila potrebno financiranje za kmetijska proizvodna sredstva in pomoč za uporabo tržnih instrumentov za obvladovanje tveganja. Svet je v svojih sklepih zapisal tudi, da bo Unija v okviru svoje strategije odziva tesno sodelovala z Združenimi narodi ter drugimi mednarodnimi organizacijami, in sicer v okviru politik in strategij partnerskih držav.

Ocena višine financiranja, potrebnega za odziv na hitro naraščajoče cene hrane

Službe Komisije so ocenile kratkoročne (2008–2009) potrebe po financiranju večine prizadetih držav v razvoju na 18 milijard EUR. Ta znesek temelji na ekstrapolaciji nedavnih ocen držav. Potrjen je bil tudi s primerjavo stroškov kratkoročnih ukrepov v drugih državah. Poleg tega ta red velikosti potrjuje tudi predhodna ocena stroškov, ki jo je pripravila delovna skupina ZN na visoki ravni za krizo v varnosti svetovne preskrbe s hrano[3], po kateri je treba z donatorskimi prispevki za razvoj kmetijstva v vseh državah v razvoju za leti 2008 in 2009 zbrati 18,0–25,0 milijarde EUR.

Dosedanji odziv na podlagi obstoječih instrumentov sodelovanja

Instrumenti zunanjega sodelovanja, ki so na voljo Skupnosti, so namenjeni:

takojšnjemu odzivu v kriznih razmerah: instrument za humanitarno pomoč[4] in instrument za stabilnost[5],

dolgoročnemu razvojnemu sodelovanju: instrument za financiranje razvojnega sodelovanja[6] za tematske programe, vključno z varnostjo preskrbe s hrano, in za geografske programe v državah v razvoju, vključno z Južno Afriko, vendar ne v drugih državah AKP, ter Evropski razvojni sklad (ERS) za preostale države AKP[7].

Pred kratkim so bili v skladu z razvojnimi prednostnimi nalogami partnerskih držav programirani dolgoročni instrumenti razvojnega sodelovanja, zaradi česar je malo možnosti ali sploh nobene za kratkoročne prilagoditve. Poleg tega so se vsi obstoječi instrumenti v letu 2008 že uporabili ali pa so se že ponovno programirali v največji možni meri in so se tako izkoristili za spopadanje s problematiko povišanih cen hrane. Enako bi bilo mogoče storiti v zelo omejenem obsegu v letu 2009. Vendar bo višina zbranih kratkoročnih sredstev še vedno veliko premajhna. Nadaljnje ponovno programiranje bi bilo za kratkoročne odzive prezamudno, poleg tega pa bi tudi ogrozilo skladnost obstoječih programov sodelovanja s partnerskimi državami. V trenutnih razmerah, ko se zaradi visokih cen hrane znižujejo odhodki SKP, Komisija predlaga, da se del teh prihrankov preusmeri v kmetijsko proizvodnjo v državah v razvoju.

Odziv, ki ga ponuja instrument

Znesek iz te uredbe je ocenjen na podlagi deleža Evropske skupnosti v višini 10 % pri kratkoročnem odzivu na krizo zaradi visokih cen hrane, če upoštevamo dejstvo, da Skupnost povprečno financira 10 % svetovnega razvojnega sodelovanja. To pomeni, da bi financiranje Skupnosti v letih 2008 in 2009 znašalo okoli 1,8 milijarde EUR. Ker bi lahko trenutno razpoložljivi instrumenti ES v letih 2008–2009 prispevali 800 milijonov EUR (550 milijonov EUR v letu 2008 in predvidoma 250 milijonov EUR v letu 2009), bi se preostala 1 milijarda EUR krila iz instrumenta.

Z Uredbo bo zagotovljena pravna podlaga za kratkoročno pomoč Skupnosti državam v razvoju v okviru odziva na vprašanja cen hrane. Izvajanje instrumenta je časovno omejeno na leti 2008 in 2009, sredstva pa bodo zbrana z uporabo delov razpoložljivih razlik do zgornje meje iz razdelka 2 finančnega okvira. Instrument bo dopolnjeval obstoječe instrumente za odziv v kriznih razmerah in razvojno sodelovanje, tako z vidika trajanja (med neposredno pomočjo in dolgoročnim razvojnim sodelovanjem) kot z vidika njegovega posebnega namena (neposredno povezan z ukrepi, ki obravnavajo vzroke in učinke hitro naraščajočih cen hrane).

Cilji instrumenta

Glavni cilj tega instrumenta je spodbuditi kmetovalce v državah v razvoju, da se v okviru trajnostnega razvoja teh držav s kratko- do srednjeročnim povečanjem svoje ponudbe pozitivno odzovejo na razmere. Instrument bo prav tako podpiral dejavnosti hitrega in neposrednega odziva za ublažitev negativnih učinkov visokih cen hrane v skladu s cilji varne preskrbe s hrano. Pričakovani rezultati pomoči so zlasti: (i) povečanje kmetijske proizvodnje in varnosti preskrbe s hrano v državah, prejemnicah pomoči; (ii) znižanje stopnje podhranjenosti, zlasti v ranljivih skupinah, in (iii) znižanje inflacije cen hrane.

Cilji ukrepov, financiranih z instrumentom

Komisija sprejme ukrepe za izvajanje te uredbe. Z ukrepi se financira svetovne pobude, ki podpirajo namen in cilje te uredbe ter se izvajajo prek mednarodnih organizacij, vključno z regionalnimi organizacijami.

Komisija bo ustrezne sklepe sprejela, takoj ko bosta to uredbo sprejela Parlament in Svet ter bo objavljena.

Do pomoči so potencialno upravičene vse države v razvoju, vendar bo pomoč zagotovljena tistim, ki so zaradi visokih cen hrane v socialno-gospodarskem in političnem smislu močno prizadete, v katerih je potrebno ukrepanje in ki nimajo sredstev ali sposobnosti, da bi se na krizo odzvale same. Zato bodo ukrepi vključevali seznam ciljnih držav, izbranih na podlagi vrste naslednjih okvirnih meril iz Priloge k Uredbi: odvisnost od uvoza hrane, inflacija cen hrane ter socialna in fiskalna nestabilnost. Upoštevana bodo tudi druga sredstva, ki jih tem državam zagotavlja donatorska skupnost, ter potencial držav za povečanje kmetijske proizvodnje. Instrument bo podpiral tudi programe na regionalni ravni za vse države v razvoju v tej regiji. Mogoče je tudi financiranje svetovnih pobud, če se izvajajo prek regionalnih ali mednarodnih organizacij. Komisija bo sprejemala sklepe na podlagi informacij, med drugim tudi o dejanskih potrebah držav, ki jih bo pridobila zlasti prek svojih delegacij ali jih zajemala iz ustreznih mednarodnih ocen, ki jih pripravljajo organizacije, kot so denimo tiste, ki delujejo v okviru sistema ZN. Sklepom Komisije bo priložena podrobna razlaga metod, uporabljenih pri izbiri ciljnih držav. Pri tem bodo uporabljene informacije, ki jih bodo zagotovile delovna skupina ZN in mednarodne organizacije (zlasti agencije ZN, kot so Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO), Svetovni program za hrano (WFP), Svetovna banka ter Mednarodni denarni sklad) in ki bodo, če bodo pomanjkljive, dopolnjene s specifičnimi informacijami o posameznih državah, ki jih bodo zagotovile delegacije ES.

Instrument lahko z neposrednim odzivom na krizo naraščajočih cen hrane in ob upoštevanju posebnih razmer v vsaki posamezni državi podpira naslednje operativne ukrepe: (i) ukrepe za izboljšanje dostopa do kmetijskih vložkov in storitev, vključno z gnojili in semeni; (ii) ukrepe „varnostnih mrež“, namenjene ohranjanju ali izboljšanju proizvodne zmogljivosti v kmetijstvu in zagotavljanju osnovnih potreb po hrani najranljivejših prebivalcev.

Manjši del instrumenta, tj. do 1 %, se bo uporabil za ukrepe podpore, potrebne za učinkovito izvajanje Uredbe.

Sprejete ukrepe je treba presojati glede na dolgoročne razvojne potrebe države prejemnice pomoči, morajo biti trajnostno naravnani (socialno, okoljsko, ekonomsko) in prispevati k zmanjšanju izkrivljanja kmetijskih cen. V zvezi s subvencionirano preskrbo s kmetijskimi vložki to na primer pomeni, da morajo imeti opredeljene jasne cilje, odzivati in prilagajati se morajo lokalnim potrebam in razmeram, biti morajo usmerjeni v razvoj trga, časovno omejeni, finančno vzdržni in prispevati k trajnosti kmetijskih proizvodnih sistemov. Po potrebi se bodo okrepili informacijski sistemi in preglednost, da se izboljša učinkovitost tržnih sistemov, prepreči privilegirane položaje in omogoči manjšim kmetovalcem, da bodo imeli koristi od sprejetih ukrepov.

Vrste financiranja in načini izvajanja

Pomoč bo prek mednarodnih ali regionalnih organizacij zagotovljena državam, ki so jih prizadela povečanja cen hrane. Celotna pomoč bo temeljila na ocenah potreb in načrtih za posamezne države.

O pomoči, ki bo zagotovljena prek mednarodnih organizacij, vključno z regionalnimi organizacijami, se bo odločalo na podlagi njihove primerjalne prednosti ter predlaganih in ocenjenih pobud. To bi lahko veljalo na primer za FAO, Mednarodni sklad za kmetijski razvoj (IFAD), Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF), WFP ali Svetovno banko. Financiranje lahko poteka tudi prek regionalnih organizacij.

Pri kratkoročnih odzivih na hitro naraščajoče cene hrane je treba hitro zbrati sredstva, da se lahko po nastalih izrednih razmerah omogočita pomoč in podpora odzivu kmetovalcev v smislu povečanja ponudbe v naslednjih kmetijskih sezonah. Uredba omogoča hitre postopke sprejemanja odločitev in izplačil na podlagi sporazumov o prispevkih z mednarodnimi organizacijami, vključno z regionalnimi organizacijami.

Da bi se zagotovilo, da nobena država ne bo prejemala preveč ali premalo pomoči, bo načrtovanje programov in njihovo izvajanje potekalo ob upoštevanju načel Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči, med drugim z usklajevanjem dejavnosti z državami članicami in drugimi donatorji.

Priprave se bodo začele, takoj ko bo Komisija sprejela predlog Uredbe, in se bodo zaključile pravočasno, da bodo lahko sprejeti izvedbeni sklepi iz člena 1(2) nemudoma po začetku veljavnosti Uredbe.

Če je to izvedljivo, bodo istočasno sprejeti sklepi o financiranju (člen 3), drugače pa čim prej po začetku veljavnosti in v vsakem primeru pred koncem leta 2008, če so sredstva zagotovljena v okviru proračuna za leto 2008.

Vir proračuna instrumenta

Visoke kmetijske cene so prispevale k zmanjšanju tržnih odhodkov v proračunu za leto 2008 in k nižjim ocenam za proračun za leto 2009 v okviru razdelka 2 finančnega okvira. V skladu s trenutnimi ocenami bo v letu 2008 v tem razdelku na voljo precejšnja razlika do zgornje meje, medtem ko bo v letu 2009 ta razlika manjša.

Da bi Skupnosti omogočili izpolnjevanje njenih obveznosti glede odhodkov, povezanih s trgom, in neposrednih plačil kmetom, Uredba vsebuje klavzulo (člen 10(4)), ki zagotavlja, da razlika do zgornje meje v okviru razdelka 2 vsako leto znaša najmanj 600 milijonov EUR. Če je napovedana razlika do zgornje meje v posameznem letu manjša od zagotovljene vrednosti, je treba največji možni znesek sredstev, za katera se za tisto leto prevzamejo obveznosti v okviru instrumenta, ustrezno zmanjšati.

Delno financiranje za nazaj

Ker bodo s to uredbo financirani ukrepi, ki bodo prek mednarodnih organizacij, vključno z regionalnimi organizacijami, zagotavljali podporo izbranim državam tudi za ukrepe, ki so se začeli izvajati pred sprejetjem te uredbe, Uredba vsebuje določbo (člen 6(2)), ki omogoča financiranje od 20. junija 2008, tj. od datuma sprejetja Sklepov Evropskega Sveta.

Predlagani časovni razpored

Ko bo Komisija sprejela predlog Uredbe, bo sprožen postopek soodločanja v Parlamentu in Svetu. Po najhitrejšem možnem razvoju dogodkov, pod pogojem, da bodo postopki potekali kakor običajno, vendar samo v primeru ene obravnave v Parlamentu, bo Uredba najverjetneje začela veljati konec novembra.

Predviden je naslednji okvirni časovni razpored:

Julij–September 2008: tehnična priprava sklepov Komisije (izbrane mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi, države upravičenke, okvirni delež dodelitev, opredelitev ukrepov v okviru te uredbe in drugih instrumentov za zagotovitev komplementarnosti).

September 2008: predhodni predlog spremembe proračuna za proračun za leto 2008 in pisni predlog spremembe za proračun za leto 2009, da se oblikujejo nove proračunske vrstice.

November 2008: sprejetje Uredbe s strani sozakonodajalcev, njena objava in začetek veljavnosti.

December 2008: prvi izvedbeni sklepi Komisije. Predhodne ocene se bodo izvajale v fazi tehnične priprave teh izvedbenih sklepov Komisije.

December 2008: začetek prevzemanja proračunskih obveznosti.

Začetek leta 2009: začetek izvajanja prvih ukrepov.

Komisija do 31. decembra 2012 Svetu in Evropskemu parlamentu predloži poročilo o izvajanju ukrepov ter, kolikor je to mogoče, o glavnih rezultatih in učinkih pomoči, dodeljene v skladu z Uredbo. Poročilo bo vključevalo naknadno oceno dodeljenih človeških in finančnih virov ter doseženih rezultatov glede na cilje Uredbe (člen 9).

Zato se predlaga, da Komisija sprejme priloženi predlog Uredbe.

2008/0149 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 179(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[8],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[9],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Zaradi nedavnih hitro naraščajočih cen hrane so številne države v razvoju in njihovo prebivalstvo v zelo težkem položaju. Obstaja nevarnost, da bi to v skrajno revščino potisnilo še dodatne stotine milijonov ljudi, zato moramo v takih razmerah še okrepiti našo solidarnost do tega prebivalstva.

(2) Zato je treba s to uredbo ustanoviti finančni instrument za hiter odziv na krizo, ki so jo povzročile visoke cene hrane v državah v razvoju.

(3) V Evropskem soglasju o razvoju[10], ki so ga Svet in predstavniki vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropski parlament in Komisija sprejeli 22. novembra 2005, je navedeno, da se bo Evropska skupnost (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) še naprej zavzemala za izboljšanje varnosti preskrbe s hrano na mednarodni, regionalni ter nacionalni ravni, in k temu cilju bi morala prispevati ta uredba.

(4) Evropski parlament je 22. maja 2008 sprejel Resolucijo o rasti cen živil v EU in državah v razvoju[11], v kateri je Svet pozval, naj zagotovi skladnost vseh nacionalnih in mednarodnih politik na področju hrane, v katerih so opredeljene obveznosti zagotavljanja pravice do hrane prebivalstvu.

(5) Evropski svet je na svojem zasedanju 20. junija 2008 sklenil, da mora Evropska unija ukrepati z razvojnega vidika in vidika humanitarne pomoči. Poleg tega je v sklepih navedel, da bo Evropska unija sprostila ustrezna sredstva, s katerimi bo lahko poleg pomoči v hrani financirala „varnostne mreže“ za revne in ogrožene skupine prebivalstva, in da bo odločno podprla zanesljivo preskrbo s kmetijskimi proizvodi v državah v razvoju, zlasti pa bo zagotovila potrebno financiranje za kmetijska proizvodna sredstva in pomoč za uporabo tržnih instrumentov za obvladovanje tveganja, ter pozdravil namero Komisije, da bo v okviru sedanjega finančnega okvira pripravila predlog novega sklada za podporo kmetijstvu v državah v razvoju.

(6) Poleg tega je v Sklepih Evropskega sveta navedeno tudi, da bo EU spodbujala bolj usklajen in dolgoročnejši mednarodni odziv na trenutno prehrambeno krizo, zlasti v okviru ZN in mednarodnih finančnih institucij; EU pozdravlja tudi dejstvo, da je generalni sekretar ZN ustanovil delovno skupino na visoki ravni za krizo v varnosti svetovne preskrbe s hrano, in je odločena, da bo v celoti uresničila svoj del pri izvajanju deklaracije, o kateri so se dogovorili 5. junija 2008 v Rimu na konferenci na visoki ravni o zanesljivi preskrbi s hrano. Delovna skupina ZN trenutno pripravlja celovit okvir za ukrepe (COU), FAO pa je začel pobudo o naraščajočih cenah hrane (PNCH); svoje pobude so oblikovale tudi druge mednarodne organizacije, kot so IFAD, Svetovna banka in regionalne organizacije.

(7) Finančne potrebe za popolno odpravo neposrednih posledic visokih cen hrane so zelo velike. Odzvati bi se morala celotna mednarodna skupnost in Skupnost se zavzema za to, da bi prispevala svoj pošteni delež.

(8) Iste razmere (visoke cene hrane), zaradi katerih je nastala potreba po ustanovitvi tega finančnega instrumenta, so vzrok tudi za manjše kmetijske tržne odhodke v okviru razdelka 2 finančnega okvira. Trenutne ocene kažejo tudi, da ostaja nedodeljena še precejšnja razlika do zgornje meje v okviru razdelka 2 za leto 2009.

(9) Strategija odziva Skupnosti bi se morala zavzemati za močno spodbujanje pozitivnega kratko- do dolgoročnega odziva v obliki povečanja ponudbe kmetijskega sektorja v državah v razvoju, hkrati pa tudi bistveno zmanjševati negativne učinke naraščajočih cen hrane na najrevnejše v teh državah. Odziv na strani ponudbe, je tudi v interesu Skupnosti, saj bi se ublažil trenutni pritisk na kmetijske cene.

(10) Skupnost ima na razpolago več instrumentov, dolgoročno osredotočenih na razvojno pomoč, zlasti pa Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja[12] in Evropski razvojni sklad, ki državam AKP in ČDO zagotavlja uradno razvojno pomoč (v nadaljnjem besedilu: ERS), pri čemer sta bila instrumenta nedavno programirana v skladu s srednje- in dolgoročnimi razvojnimi prednostnimi nalogami držav, upravičenih do pomoči. Obsežno ponovno programiranje za te instrumente, ki bi se izvedlo z namenom odziva na kratkoročne krizne razmere, bi ogrozilo ravnotežje in skladnost obstoječih strategij sodelovanja s temi državami. Skupnost ima na voljo tudi Uredbo Sveta ES (št.) 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči[13], na podlagi katere lahko zagotavlja nujno pomoč, in Uredbo (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost[14].

(11) Vendar so se ti instrumenti v letu 2008 že uporabili ali ponovno programirali v največji možni meri, pri čemer so se izkoristili za odpravljanje negativnih učinkov visokih cen hrane v državah v razvoju. Enako bi bilo mogoče storiti v zelo omejenem obsegu v letu 2009. Vendar se s tem še zdaleč ne bi dovolj odzvali na potrebe.

(12) V trenutnih razmerah, ko se zaradi visokih cen hrane znižujejo odhodki SKP, Komisija predlaga, da se del teh prihrankov preusmeri v kmetijsko proizvodnjo v državah v razvoju.

(13) Vendar je treba zaščititi interese evropskih kmetovalcev in zagotoviti, da ta predlog v nobenem primeru ne bo sprožil mehanizma finančne discipline iz uredb Sveta (ES) št. 1782/2003[15] in (ES) št. 1290/2005[16].

(14) Zato je treba sprejeti poseben finančni instrument, ki bo dopolnjeval obstoječe razvojne instrumente in instrument za humanitarno pomoč, da se bodo sprejeli nujni in dopolnilni ukrepi, ki bodo hitro odpravili posledice trenutnih naraščajočih cen hrane v državah v razvoju.

(15) Ukrepi, sprejeti v okviru tega instrumenta, bi morali pomagati državam v razvoju v naslednjih sezonah povečati kmetijsko produktivnost ter prispevati k hitremu odzivanju na neposredne potrebe držav in njihovega prebivalstva, k sprejemanju potrebnih začetnih ukrepov, da se kolikor je mogoče preprečijo nadaljnje razmere negotove preskrbe s hrano, ter k ublažitvi učinkov visokih cen hrane po svetu zlasti v korist najrevnejših, pa tudi evropskih potrošnikov in kmetovalcev.

(16) Zaradi same narave ukrepov iz te uredbe je treba oblikovati učinkovite, prožne, pregledne in hitre postopke odločanja za njihovo financiranje ter vzpostaviti tesno sodelovanje med vsemi zadevnimi institucijami. Ta uredba bi morala zlasti omogočiti financiranje ukrepov, ki so se že začeli izvajati in jih mednarodne organizacije že podpirajo ali pa so jih pripravljene podpreti še pred sprejetjem te uredbe, od 20. junija 2008, tj. od datuma sprejetja Sklepov Evropskega Sveta.

(17) Treba je zaščititi finančne interese Skupnosti v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95[17] z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[18] ter z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[19].

(18) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe in jih torej zaradi obsega ali potrebnih ukrepov lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe, ta uredba ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(19) Da bi zagotovili učinkovitost ukrepov, opredeljenih v tej uredbi, in glede na njihovo nujnost, mora ta uredba začeti veljati dan po njeni objavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Skupnost financira ukrepe, namenjene podpori hitremu in neposrednemu odzivu na povečane cene hrane v državah v razvoju, v obdobju po dodelitvi neposredne pomoči in pred srednje- in dolgoročnim razvojnim sodelovanjem.

2. Ukrepi so namenjeni državam v razvoju, kakor jih opredeljuje Odbor za razvojno pomoč (DAC) pri OECD, in njihovemu prebivalstvu v skladu z naslednjimi določbami.

Komisija sprejme ukrepe iz odstavka 1. Z ukrepi se financira mednarodne pobude, ki podpirajo namen in cilje te uredbe ter se izvajajo prek regionalnih in svetovnih mednarodnih organizacij. O tem obvesti Evropski parlament in Svet.

3. V okviru teh ukrepov se bo natančno opredelil seznam ciljnih držav, določenih na podlagi meril iz Priloge, pri tem pa se bodo uporabile informacije, med drugim tudi o dejanskih potrebah držav, pridobljene zlasti prek delegacij Komisije in iz ustreznih mednarodnih ocen, ki jih pripravljajo organizacije, kot so denimo tiste, ki delujejo v okviru sistema ZN.

4. Kadar je program, ki ga je treba izvesti, regionalen ali čezmejen, se lahko Komisija za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti pomoči Skupnosti odloči, da se lahko v zadevni program vključi prebivalstvo drugih držav v razvoju, ki ne pripadajo tej regiji.

5. Mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, (v nadaljnjem besedilu: mednarodne organizacije) bodo izbrane na podlagi svoje zmogljivosti zagotavljanja hitrega in kakovostnega odziva na posebne potrebe ciljnih držav v razvoju v zvezi s cilji te uredbe.

Člen 2

Cilji in načela

1. Glavna cilja pomoči in sodelovanja v okviru te uredbe sta spodbujanje pozitivnega odziva na strani ponudbe kmetijskega sektorja v ciljnih državah in regijah v okviru njihovega trajnostnega razvoja ter podpora dejavnostim hitrega in neposrednega odziva za ublažitev negativnih učinkov visokih cen hrane v skladu s cilji varne preskrbe s hrano.

2. Uporabi se diferenciran pristop, ki upošteva stanje razvoja in vpliv naraščajočih cen hrane, da se ciljnim državam ali regijam in njihovemu prebivalstvu zagotovi ciljno usmerjena podpora, ki je oblikovana za njih in jim je posebej prilagojena ter temelji na njihovih lastnih potrebah, strategijah, prednostnih nalogah in zmogljivostih odziva.

3. Predvideni ukrepi se financirajo v okviru te uredbe, če so v skladu s členom 1(1) in členom 3(2) te uredbe, ne glede na Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbo (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta.

Različni razvojni instrumenti in ta instrument se uporabljajo za zagotovitev neprekinjenosti sodelovanja, zlasti pri prehodu z neposredne pomoči na srednje- in dolgoročni odziv.

4. Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, v skladu s celotnim strateškim okvirom politik Skupnosti za države upravičenke ali zadevne države.

Člen 3

Izvajanje

1. Pomoč in sodelovanje Skupnosti se izvajata z vrsto sklepov o financiranju ukrepov podpore, kakor je opisano v odstavkih (1), (2) in (3) člena 1 te uredbe, ki jo sprejme Komisija.

2. Ob upoštevanju posebnih razmer v državah izpolnjujejo pogoje za izvajanje naslednji ukrepi podpore:

ukrepi za izboljšanje dostopa do kmetijskih vložkov in storitev, vključno z gnojili in semeni;

ukrepi „varnostnih mrež“, namenjeni ohranjanju ali izboljšanju proizvodne zmogljivosti v kmetijstvu in zagotavljanju osnovnih potreb po hrani najranljivejših prebivalcev.

3. Ukrepi podpore, ki izpolnjujejo cilje te uredbe, se lahko financirajo do največ 1 % zneska iz člena 10(1).

Člen 4

Upravičenost

Subjekti, upravičeni do financiranja, so mednarodne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 43 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002[20].

Člen 5

Postopki financiranja in upravljanja

1. Ukrepi, financirani v okviru te uredbe, se izvajajo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002[21] ob upoštevanju, kadar je to primerno, kriznih razmer, zaradi katerih so ukrepi sprejeti.

2. Pomoč Skupnosti se načeloma ne uporablja za plačilo davkov, carin ali prispevkov v državah upravičenkah.

3. Ustreznih pogodbenih postopkov se lahko udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki so upravičene do pomoči na podlagi geografskega razvojnega instrumenta, ki se uporablja za državo, v kateri se ukrep izvaja, ter vse fizične in pravne osebe, ki so upravičene v skladu s pravili mednarodne organizacije, ki ukrep izvaja, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo vseh donatorjev. Ista pravila veljajo za dobavo in materiale. Strokovnjaki imajo lahko katero koli državljanstvo.

Člen 6

Proračunske obveznosti

1. Proračunske obveznosti se prevzamejo na podlagi sklepov Komisije.

2. Z ukrepi, sprejetimi v okviru te uredbe, se lahko od 20. junija 2008 pred začetkom veljavnosti te uredbe financirajo tekoče dejavnosti, ki so se začele v ciljnih državah ali so jih začele izvajati organizacije iz člena 4.

Člen 7

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1. Kateri koli finančni sporazum, ki izhaja iz izvajanja te uredbe, vsebuje določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, zlasti v zvezi z nepravilnostmi, goljufijami, korupcijo in katerimi koli drugimi nezakonitimi dejavnostmi, v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in št. 2185/1996 ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta.

2. Finančni sporazum vsebuje določbe, ki Komisiji in Računskemu sodišču omogočajo dostop do informacij, ki so potrebne za izvajanje njunih dolžnosti, po potrebi na kraju samem in v skladu s sporazumi o preverjanju, sklenjenimi z zadevnimi mednarodnimi organizacijami.

Člen 8

Prepoznavnost EU

Pogodbe, sklenjene na podlagi te uredbe vsebujejo posebne določbe, ki zagotavljajo ustrezno prepoznavnost Evropske unije pri vseh dejavnostih, ki se izvajajo na podlagi teh pogodb.

Člen 9

Poročanje

Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi te uredbe najpozneje do 31. decembra 2009. Komisija najpozneje do 31. decembra 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju ukrepov ter, kolikor je to mogoče, o glavnih rezultatih in učinkih pomoči, dodeljene v skladu s to uredbo.

Člen 10

Finančne določbe

1. Skupni finančni referenčni znesek za izvajanje te uredbe za obdobje 2008–2009 znaša 1,0 milijarde EUR.

2. Referenčni znesek za leto 2008 znaša 750 milijonov EUR.

3. Največji možni referenčni znesek za leto 2009 znaša 250 milijonov EUR.

4. Ob prevzemu obveznosti za ustrezni znesek mora v skladu z napovedmi iz najnovejšega poročila, pripravljenega na podlagi sistema zgodnjega opozarjanja iz Uredbe (ES) št. 1290/2005, v okviru razdelka 2 finančnega okvira vsako leto ostati razlika do zgornje meje v višini najmanj 600 milijonov EUR. Če je v posameznem letu znesek te razlike do zgornje meje manjši, se največji možni znesek, za katerega se tisto leto v skladu s to uredbo prevzamejo obveznosti, zmanjša, da se ponovno zagotovi ustrezni znesek razlike do zgornje meje v okviru razdelka 2.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do 31. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik       Predsednik
           

[2] P6_TA(2008)0229.

[3] Osnutek dokumenta z dne 13. junija 2008.

[4] Uredba Sveta (ES) št. 1257/96.

[5] Uredba (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta.

[6] Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta.

[7] Notranji sporazum, UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

[8] UL C , , str. .

[9] UL C , , str. .

[10] UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

[11] P6_TA(2008)0229.

[12] UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

[13] UL L 163, 2.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[14] UL L 327, 24.11.2006, str. 1.

[15] UL L 94, 31.3.2004, str. 70.

[16] UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

[17] UL L 312, 23.12.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1233/2007 (UL L 279, 23.10.2007, str. 10).

[18] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[19] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[20] UREDBA KOMISIJE (ES, EURATOM) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 (ter spremenjena z uredbami št. 1261/2005, št. 1248/2006 in št. 478/2007) o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi (ter spremenjena z uredbama št. 1996/2006 in št. 1525/2007), ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 1).

[21] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta št. 1525/2007 z dne 17. decembra 2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).