Smernice EU o smrtni kazni

 I. UVOD

(i) Združeni narodi so med drugim v okviru Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR), Konvencije o otrokovih pravicah (CRC) in Zaščitnih ukrepov za varstvo pravic oseb, obsojenih na smrtno kazen, ki jih je sprejel ECOSOC, določili stroge pogoje, ki jih je pri uporabi smrtne kazni treba nujno spoštovati. Drugi fakultativni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah predvideva, da se države obvežejo k trajni odpravi smrtne kazni. Evropska unija gre še dlje in se zavzema za odpravo smrtne kazni v EU in drugih državah.

(ii) Med 62. zasedanjem generalne skupščine so na plenarni seji generalne skupščine sprejeli resolucijo tretjega odbora o moratoriju na uporabo smrtne kazni (62/149). Evropska unija je dejavno sodelovala pri zavezništvu med več regijami, ki je uspešno vodilo in usmerjalo to pobudo prek generalne skupščine, podprli pa so jo vsi partnerji EU. V tej resoluciji generalna skupščina poziva vse države, v katerih se smrtna kazen še izvaja, naj:

• spoštujejo mednarodne standarde, ki vsebujejo zaščitne ukrepe za varstvo pravic oseb, obsojenih na smrtno kazen, zlasti minimalne standarde;

• postopoma omejijo uporabo smrtne kazni in zmanjšajo število kaznivih dejanj, za katere se lahko izreče smrtna kazen;

• uvedejo moratorij na izvrševanje smrtne kazni, z namenom da bi jo popolnoma odpravili.

Resolucija generalne skupščine poleg tega poziva države, ki so ukinile smrtno kazen, naj je ne uvedejo ponovno.

Resolucija je v skladu z resolucijami o smrtni kazni (zadnja med njimi je resolucija 2005/59), ki jih je v zadnjem desetletju sprejela Komisija za človekove pravice na vseh zaporednih sejah.

(iii) Na vrhu Sveta Evrope oktobra 1997 so predsedniki vlad, vključno z vsemi iz držav članic EU, pozvali k splošni odpravi smrtne kazni. Poleg tega so se nove države članice Sveta Evrope zavezale, da bodo uvedle moratorije in ratificirale šesti protokol k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP), s čimer so se zavezale k trajni odpravi smrtne kazni. Trinajsti protokol EKČP, ki so ga podpisale vse države članice EU, veljati pa je začel 1. julija 2003, zadevne države članice zavezuje k trajni odpravi smrtne kazni v vseh okoliščinah.

Odbor ministrov Sveta Evrope je septembra 2007 sklenil razglasiti "evropski dan proti smrtni kazni", ki bo vsako leto 10. oktobra. Decembra 2007 je ta evropski dan razglasila tudi Evropska unija.

(iv) Člen 2 Listine o temeljnih pravicah EU določa, da nihče ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmrčen. Vse države članice Evropske unije so dosledno zavezane tem določbam in jih izvajajo v praksi.

(v) V Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) se sodelujoče države s kopenhagenskim dokumentom zavezujejo, da bodo izmenjale informacije o odpravi smrtne kazni in z njimi seznanile javnost. Evropska unija to izpolnjuje tako, da redno daje izjave v okviru "človeške razsežnosti" pri OVSE.

(vi) Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča ter statuta Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Mednarodnega sodišča za Ruando, ki jih je EU podprla, v ničemer ne predvidevajo smrtne kazni, čeprav so bila ustanovljena za obravnavanje množičnih kršitev humanitarnega prava, vključno z genocidom.

(vii) EU bo te smernice redno pregledovala in bo ta pregled predvidoma opravila vsaka tri leta.

II. OPERATIVNI DOKUMENT

Po mnenju EU odprava smrtne kazni prispeva k uveljavljanju človeškega dostojanstva in postopnemu razvoju človekovih pravic.

Cilji Evropske unije so:

• prizadevati si za splošno odpravo smrtne kazni, kar je stališče, o katerem se strinjajo in katerega trdno zastopajo vse države članice EU; po potrebi s takojšnjo uvedbo moratorija na uporabo smrtne kazni z namenom njene odprave.

• če smrtna kazen še vedno obstaja, zahtevati, da se njena uporaba postopoma omeji, in vztrajati, da se izvršuje v skladu z minimalnimi standardi, kakor so določeni v priloženem dokumentu, obenem pa zbirati natančne informacije o točnem številu oseb, obsojenih na smrt, ki čakajo na usmrtitev ali so usmrčene.

Ti cilji so sestavni del politike EU o človekovih pravicah.

Evropska unija bo še naprej krepila svoje pobude, vključno z izjavami ali demaršami glede smrtne kazni, v okviru mednarodnih forumov in v razmerju do drugih držav, in sicer v luči priloženega dokumenta o minimalnih standardih.

Evropska unija bo za vsak primer posebej in na podlagi ustreznih meril preučila, ali naj se pri drugih državah napravi demarša glede uporabi smrtne kazni ali ne.

Pristop EU bo imel naslednje glavne elemente:

SPLOŠNE DEMARŠE

Evropska unija bo odvisno od okoliščin v svojih dialogih in posvetovanjih s tretjimi državami načela vprašanje smrtni kazni. Te demarše bodo zajemale naslednje:

• poziv EU k splošni odpravi smrtne kazni ali vsaj moratoriju;

• če se smrtna kazen še vedno uporablja, bo EU poudarila, da bi morale države smrtno kazen uporabljati samo v skladu z določbami iz minimalnih standardov, kakor so določeni v priloženem dokumentu, na podlagi določb iz mednarodnega prava človekovih pravic in drugih mednarodnih standardov, ohraniti pa morajo kar največjo preglednost, vključno z objavo informacij o smrtni kazni in njeni uporabi.

Konkretneje se bo pri odločitvah v zvezi z značajem teh demarš med drugim upoštevalo:

• ali ima država ustrezno delujoč in pregleden pravosodni sistem;

• ali se je država na mednarodni ravni, npr. v okviru regionalnih organizacij in instrumentov, zavezala, da ne bo uporabljala smrtne kazni;

• ali se država zapira pred javnim in mednarodnim nadzorom svojega pravnega sistema in uporabo smrtne kazni v njej ter ali obstajajo znaki, da se smrtna kazen široko uporablja v nasprotju z minimalnimi standardi.

Posebna pozornost bo namenjena temu, da se demarše EU glede uporabe smrtne kazni naslavljajo v okoliščinah, ko se politika določene države glede smrtni kazni spreminja, npr. ko se uradni ali dejanski moratorij na smrtno kazen izteka ali kadar naj bi z zakonodajo smrtno kazen uvedli ponovno.

Posebne pozornosti bodo deležna poročila in ugotovitve ustreznih mednarodnih mehanizmov na področju človekovih pravic.

Kadar države ukrepajo za odpravo smrtne kazni, se lahko napravi demarša ali da javna izjava.

POSAMEZNI PRIMERI

Poleg tega bo Evropska unija, kadar bo izvedela za posamezne primere smrtne kazni, ki kršijo minimalne standarde, razmislila o posebnih demaršah. Ti ukrepi se bodo presojali za vsak primer posebej.

V teh primerih se bo pogosto nujno treba odzvati hitro. Države članice, ki predlagajo take demarše, naj torej zagotovijo čim več informacij o ozadju primera in se pri tem oprejo na vse razpoložljive vire. Te naj vključujejo osnovne podatke o domnevnem kaznivem dejanju, kazenskem postopku, podrobnostih o značaju kršitve minimalnih standardov, stanju v zvezi z morebitno pritožbo in pričakovanem datumu izvršitve kazni, če je znan.

Kadar je na voljo zadosti časa, je treba pred objavo demarše od vodij misij zahtevati podrobne informacije in nasvete o zadevnem primeru.

POROČANJE O ČLOVEKOVIH PRAVICAH

Vodje misij EU bi morali v svoja poročila o človekovih pravicah, pa tudi v kontrolne sezname o človekovih pravicah, vključiti analizo izvajanja in uporabe smrtne kazni ter učinke tozadevnih ukrepov EU.

MOŽNI REZULTATI INTERVENCIJ EU: DRUGE POBUDE

Cilj Evropske unije je, kadar je to mogoče, tretje države prepričati, naj odpravijo smrtno kazen. EU bo zato države spodbudila, da naj razmislijo o pristopu k Drugemu fakultativnemu protokolu k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah ter podobnim regionalnim instrumentom. Poleg tega bo EU, kadar to ne bo mogoče, odpravo smrtne kazni vseeno ohranila kot cilj ter bo:

• države spodbujala k ratifikaciji in ravnanju, skladnem z mednarodnimi instrumenti o človekovih pravicah, zlasti tistimi v zvezi z uporabo smrtne kazni, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah;

• spodbujala in zagotavljala dvostransko in večstransko sodelovanje, med drugim v sodelovanju s civilno družbo, tudi na pravnem področju, s čimer naj bi dosegli pravično in nepristransko sodno obravnavo kazenskih zadev.

DEJAVNOSTI V OKVIRU VEČSTRANSKIH FORUMOV

EU bo vprašanje smrtne kazni načenjala v ustreznih večstranskih forumih in jim ob vsaki primerni priložnosti predložila pobude, namenjene uvedbi moratorija na uporabo smrtne kazni in za njeno prihodnjo odpravo. Kadar koli bo primerno, bo EU skušala vključiti sklicevanja na uvedbo moratorija na izvrševanje smrtnih kazni in odpravo smrtne kazni v dokumente, pripravljene med posvetovanji teh večstranskih forumov.

EU bo spodbujala ustrezne mednarodne organizacije k primernemu ukrepanju, da bi države spodbudili k ratifikaciji in ravnanju, skladnem z mednarodnimi pogodbami in standardi v zvezi s smrtno kaznijo.

III. DOKUMENT O MINIMALNIH STANDARDIH

EU pripisuje velik pomen temu, da države, ki vztrajajo pri smrtni kazni, spoštujejo naslednje minimalne standarde:

(i) Smrtna kazen se lahko izreče samo za najhujša kazniva dejanja, pri čemer se razume, da njena uporaba ne sega onkraj naklepnih kaznivih dejanj s smrtnimi ali drugimi izredno hudimi posledicami. Smrtna kazen se ne sme izreči za nenasilna kazniva dejanja, kot so finančna kazniva dejanja, izražanje verskega ali osebnega prepričanja in prostovoljni spolni odnosi med odraslimi osebami, niti kot obvezna kazen.

(ii) Smrtna kazen se lahko izreče samo za kaznivo dejanje, za katero je bila smrtna kazen odrejena v času storitve dejanja, pri čemer se razume, da lahko storilec kaznivega dejanja, če se po zagrešitvi kaznivega dejanja sprejme zakonska določba o milejši kazni, to izkoristi.

(iii) Smrtna kazen se ne sme izreči:

• osebam, ki so bile v času storitve kaznivega dejanja mlajše od 18 let;

• nosečnicam ali porodnicam;

• duševno bolnim osebam.

(iv) Smrtna kazen se lahko izreče samo, kadar krivda obdolženca temelji na jasnem in prepričljivem dokazu, ki ne dopušča nobene druge razlage dejstev.

(v) Smrtna kazen se lahko izvrši samo na podlagi pravnomočne sodbe, ki jo izreče neodvisno in nepristransko pristojno sodišče po sodnih postopkih, vključno s postopki pred posebnimi sodišči ali pristojnostmi, ki dajejo vsa jamstva za poštenost sojenja, najmanj enaka tistim iz člena 14 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, vključno s pravico vsake osebe, osumljene ali obdolžene kaznivega dejanja, za katerega se lahko izreče smrtna kazen, do ustrezne pravne pomoči v vseh fazah postopka, v ustreznih okoliščinah pa tudi pravico do stika s konzularnim predstavnikom.

(vi) Vsakdo, ki je obsojen na smrt, mora imeti dejansko pravico do pritožbe na sodišče višje stopnje, zato je treba sprejeti ukrepe, s katerimi se zagotovil, da bodo take pritožbe postale obvezne.

(vii) Vsakdo, ki je obsojen na smrt, mora imeti pravico, da v ustreznih okoliščinah vloži individualno pritožbo na podlagi mednarodnih postopkov; smrtna kazen ne sme biti izvršena, dokler se pritožba še obravnava na podlagi teh postopkov; smrtna kazen se ne bo izvršila, dokler se ne zaključijo vsi povezani sodni ali uradni postopki na mednarodni ali nacionalni ravni.

(viii) Vsakdo, ki je obsojen na smrt, ima pravico, da zaprosi za pomilostitev ali spremembo kazni. Amnestija, pomilostitev ali sprememba smrtne kazni se lahko podeli v vseh primerih.

(ix) Smrtna kazen se ne sme izvršiti v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi države.

(x) Upošteva se lahko tudi čas, ki preteče od smrtne obsodbe.

(xi) Če se smrtna kazen izvrši, mora biti izvršena tako, da je povzročeno čim manj trpljenja. Ne sme se izvršiti v javnosti ali na kakršen koli drug ponižujoč način.

(xii) Smrtna kazen se ne sme izreči kot gesta političnega maščevanja v nasprotju z minimalnimi standardi, npr. proti osebam, vpletenim v poskus državnega udara.