Smernice za politiko EU držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja

SMERNICE ZA POLITIKO EU DO TRETJIH DRŽAV GLEDE MUČENJA IN DRUGIH KRUTIH, NEČLOVEŠKIH ALI PONIŽEVALNIH KAZNI ALI RAVNANJA

(Posodobitev smernic)

NAMEN

Namen teh smernic je Evropski uniji zagotoviti operativno orodje, ki ga bo uporabljala pri odnosih s tretjimi državami na vseh ravneh in na večstranskih forumih za človekove pravice, da bi podprla in okrepila tekoča prizadevanja za preprečevanje in odpravo mučenja ter grdega ravnanja po vsem svetu. Izraz "mučenje" se v teh smernicah uporablja v skladu z opredelitvijo pojma iz člena 1 Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim in poniževalnim kaznim ali ravnanju. V teh smernicah grdo ravnanje pomeni vse oblike krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, vključno s telesnimi kaznimi, ki posegajo v posameznikovo telesno in duševno nedotakljivost. Osnovni namen smernic je obravnavanje posebnih vprašanj glede mučenja in grdega ravnanja, poleg tega pa bodo tudi na splošno pripomogle h krepitvi politike EU o človekovih pravicah.

UVOD

Evropska unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države. Ta načela so skupna vsem državam članicam. Spoštovanje človekovih pravic je eden ključnih ciljev skupne zunanje in varnostne politike EU (SZVP).

Mučenje in grdo ravnanje sodita med najhujše kršitve človekovih pravic in človekovega dostojanstva. V skladu s Splošno deklaracijo človekovih pravic nihče ne sme biti podvržen mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Po mednarodnem pravu izjeme niso dovoljene. Vse države morajo upoštevati brezpogojno prepoved vseh oblik mučenja in grdega ravnanja. Kljub prizadevanjem mednarodne skupnosti pa sta mučenje in grdo ravnanje še vedno razširjena po vsem svetu. V mnogih državah se storilcev kaznivih dejanj mučenja in grdega ravnanja pogosto sploh ne kaznuje.

Vse države članice EU močno podpirajo politično stališče, da si je treba prizadevati za preprečevanje in odpravo vseh oblik mučenja in grdega ravnanja v EU in po svetu. Spodbujanje in varstvo te pravice je prednostna naloga politike EU o človekovih pravicah.

EU pri svojih prizadevanjih za preprečevanje in odpravo mučenja ter grdega ravnanja upošteva ustrezne mednarodne in regionalne predpise in standarde glede človekovih pravic, pravosodja in izvajanja oboroženih spopadov, med drugim tiste, ki jih vsebujejo naslednje listine:

                        Splošna deklaracija človekovih pravic

                        Mednarodni pakt ZN o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR) ter njegova 

                        dva fakultativna protokola

                        Konvencija ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali

                        ravnanju (CAT) in njen opcijski protokol

                        Konvencija ZN o otrokovih pravicah (CRC) in njena dva opcijska protokola

                        Mednarodna konvencija ZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (CERD)

                        Konvencija ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in njen opcijski protokol

                        Mednarodna konvencija ZN o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem

                        Konvencija ZN o pravicah invalidov in njen opcijski protokol

                        Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter njena Protokola št. 6 in 13

                        in ustrezna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice

                        Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali

                        kaznovanja

                        Statut Mednarodnega kazenskega sodišča

                        Statut Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo

                        Statut Mednarodnega sodišča za Ruando

                        Ženevske konvencije o zaščiti žrtev vojne in njihovi protokoli ter običajna pravila humanitarnega 

                        prava, ki veljajo za oborožene spopade.

Dodaten seznam ustreznih predpisov in standardov, na katere se EU lahko sklicuje v odnosih s tretjimi državami, je naveden v Prilogi k smernicam.

OPERATIVNE SMERNICE

Operativni del teh smernic naj bi opredelil načine in sredstva za učinkovito prizadevanje za preprečevanje mučenja in grdega ravnanja v okviru SZVP. Primer ukrepov, ki so bili v okviru SZVP že uvedeni v ta namen, je sprejetje Uredbe EU o trgovini z opremo za mučenje z dne 30. julija 2005.

Prepoved krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni predpisuje jasne omejitve glede uporabe smrtne kazni. Pričujoče smernice tako tudi dopolnjujejo Smernice za politiko EU do tretjih držav glede smrtne kazni.

EU dejavno podpira delo ustreznih akterjev (Odbora proti mučenju, Odbora za človekove pravice, Odbora Sveta Evrope za preprečevanje mučenja, Pododbora za preprečevanje mučenja ter posebnih mehanizmov ZN ter drugih ustreznih akterjev). EU bo proaktivno prispevala k zagotavljanju, da se obstoječi mednarodni in regionalni zaščitni ukrepi proti mučenju in grdemu ravnanju okrepijo in učinkovito izvajajo.

Spremljanje in poročanje

Vodje misij EU bodo v svoja redna poročila vključili analizo primerov mučenja in grdega ravnanja ter ukrepov, sprejetih za boj proti njim. Redno bodo tudi ocenjevali vpliv in učinke ukrepov EU. V primeru utemeljene domneve, da se je obtožence mučilo ali z njimi grdo ravnalo, bodo vodje misij lahko poslali predstavnike veleposlaništev kot opazovalce v sodnih obravnavah.

Ocena

Delovna skupina Sveta za človekove pravice (COHOM) in ustrezne geografsko opredeljene delovne skupine bodo na podlagi poročil vodij misij in drugih ustreznih informacij, kot so poročila in priporočila posebnih poročevalcev ZN in organov za spremljanje izvajanja pogodb ter nevladnih organizacij, ugotovile, kdaj so potrebni ukrepi EU, se dogovorile o nadaljnjih ukrepih ali naslovile priporočila na višje stopnje.

Svet bo smernice pregledal vsaj vsake tri leta.

Ukrepi EU v odnosih s tretjimi državami

Cilj EU je vplivati na tretje države, da sprejmejo učinkovite ukrepe proti mučenju in grdemu ravnanju ter zagotovijo, da se upošteva prepoved mučenja in grdega ravnanja. Kadar bo po njenem mnenju to potrebno, bo EU v svojih odnosih s tretjimi državami izjavila, da morajo vse države upoštevati ustrezne mednarodne predpise in standarde in ravnati v skladu z njimi, ter tako poudarila, da sta mučenje in grdo ravnanje prepovedana po mednarodnem pravu. EU bo svoje cilje oznanila kot sestavni del svoje politike o človekovih pravicah ter poudarila pomen, ki ga pripisuje preprečevanju mučenja in grdega ravnanja, z namenom, da se tako početje po vsem svetu izkorenini.

A) Da bi EU dosegla te cilje, bo med drugim sprejela naslednje ukrepe:

Politični dialog

Element človekovih pravic kot sestavni del političnega dialoga med EU in tretjimi državami ter regionalnimi organizacijami vključuje, kadar je to ustrezno, vprašanje mučenja in grdega ravnanja.

Demarše

EU bo pripravila demarše in dala javne izjave, s katerimi bo ustrezne tretje države pozvala, naj sprejmejo učinkovite ukrepe proti mučenju in grdemu ravnanju. EU bo po potrebi zahtevala podatke v zvezi z domnevami o mučenju ali grdemu ravnanju. Odzvala pa se bo tudi na dosežen pozitivni napredek.

EU bo v zvezi z dobro dokumentiranimi posameznimi primeri mučenja in grdega ravnanja (z zaupno ali javno demaršo) organe oblasti v zadevni državi pozvala, naj zagotovijo fizično varnost, preprečijo zlorabe, zagotovijo informacije in uporabijo ustrezne zaščitne ukrepe. Ukrepi za posamezne primere bodo določeni za vsak primer posebej in so lahko del splošne demarše.

Dvo- in večstransko sodelovanje

Boj proti mučenju in grdemu ravnanju ter preprečevanje teh pojavov se bosta obravnavala kot prednostna naloga pri dvo- in večstranskem sodelovanju za spodbujanje človekovih pravic, med drugim s sodelovanjem v civilni družbi, tudi na pravnem in izobraževalnem področju. V okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice je treba takemu sodelovanju posvetiti posebno pozornost.

B) EU bo v svojih ukrepih proti mučenju pozvala tretje države, da med drugim sprejmejo naslednje ukrepe:

Prepoved in obsodba mučenja in grdega ravnanja

– mučenje in grdo ravnanje zakonsko prepovedati, vključno z uporabo kazenskega prava;

– na najvišji ravni obsoditi vse oblike mučenja in grdega ravnanja;

– sprejeti učinkovite zakonodajne, upravne, sodne in druge ukrepe za preprečevanje pojavov mučenja in grdega ravnanja na katerem koli ozemlju pod njihovo pristojnostjo;

– preprečiti uporabo, proizvodnjo in trženje opreme, katere namen je mučiti ali izvajati druge krute, nečloveške ali poniževalne kazni ali ravnanja, ter zlorabo katere koli druge opreme, ki se uporablja v te namene.

Upoštevanje mednarodnih predpisov in postopkov

– pristopiti h UNCAT, ICCPR ter ustreznim regionalnim instrumentom, ter v pozitivnem duhu preučiti možnost pristopa k opcijskemu protokolu h konvenciji proti mučenju.

– v pozitivnem duhu preučiti pristop k Mednarodni konvenciji ZN o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem;

– umakniti pridržke, ki niso skladni z namenom in ciljem, opredeljenim v CAT in ICCPR;

– preučiti možnost umika drugih pridržkov v zvezi s CAT in ICCPR in drugimi ustreznimi pogodbami;

– preučiti možnost dopustitve vloge zasebnih in meddržavnih pritožb v okviru CAT, CEDAW in ICCPR;

– pristopiti k Statutu Mednarodnega kazenskega sodišča;

– ravnati v skladu z zahtevami za vmesne zaščitne ukrepe, sodnimi odločitvami, odločbami in priporočili mednarodnih organov za človekove pravice

– sodelovati z ustreznimi mehanizmi ZN, zlasti s posebnim poročevalcem ZN za mučenje, posebnim poročevalcem ZN za nasilje nad ženskami, posebnim poročevalcem ZN za trgovino z ljudmi, posebnim poročevalcem ZN za uveljavljanje in zaščito človekovih pravic v boju proti terorizmu, posebnim poročevalcem ZN za smrtne kazni, izrečene v izvensodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih, posebnim poročevalcem ZN za sodobne oblike rasizma, delovno skupino za sodobne oblike suženjstva, delovno skupino za arbitrarni pripor, delovno skupino za prisilna ali neprostovoljna izginotja in po potrebi posebnim poročevalcem ZN, imenovanim za zadevno državo;

– sodelovati s pododborom za preprečevanje mučenja in soglašati z objavo poročil pododbora o obiskih v njihovih državah,

– zagotoviti, da nobena oseba ni nasilno vrnjena v državo, v kateri obstaja nevarnost, da bo podvržena mučenju ali grdemu ravnanju;

– v državah, v katerih se še vedno uporablja smrtna kazen, zagotoviti, da so poleg omejitev iz člena 6 ICCPR usmrtitve ter razmere v oddelkih, kjer obsojenci čakajo na usmrtitev, take, da povzročajo čim manj fizičnega in duševnega trpljenja;

– sodelovati z ustreznimi mehanizmi Sveta Evrope, zlasti odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice in priporočili Odbora za preprečevanje mučenja, ter odobriti objavo poročil Odbora o obiskih v teh državah.

Sprejetje in izvajanje zaščitnih ukrepov in postopkov v zvezi s prostori za pridržanje

– sprejeti in izvajati pravne in postopkovne zaščitne ukrepe proti mučenju in grdemu ravnanju zaradi zagotavljanja, da se osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, nemudoma privedejo pred sodišče ter imajo takojšen in nato reden dostop do odvetnikov in zdravniške oskrbe, ter da lahko osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, o tem nemudoma obvestijo svoje sorodnike in druge ustrezne tretje osebe;

– prepovedati skrivne prostore za pridržanje in zagotoviti, da se vse osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, pridržijo v uradno priznanih prostorih za pridržanje in da je znano, kje se nahajajo;

– zagotoviti, da so postopki za pridržanje in zasliševanje skladni z ustreznimi mednarodnimi in regionalnimi standardi;

– izboljšati razmere v prostorih za pridržanje oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, zaradi uskladitve z mednarodnimi in regionalnimi standardi.

Vzpostavitev domačih pravnih jamstev

– zagotoviti, da se izjave, pridobljene z mučenjem in grdim ravnanjem, v sodnih postopkih ne uporabljajo kot dokazi, razen proti osebi, obtoženi mučenja, kot dokaz o podani izjavi;

– odpraviti vse oblike telesnega kaznovanja, ki ga odredi sodišče;  

– zagotoviti, da nikakršnih izjemnih okoliščin, vključno z vojnim stanjem ali nevarnostjo vojne, notranjo politično nestabilnostjo ali kakršnimi koli drugimi javnimi izrednimi razmerami, ni mogoče uporabiti kot opravičilo za mučenje ali grdo ravnanje;

– zagotoviti, da se noben ukaz nadrejenega uradnika ali javnega organa ne sme uporabiti kot opravičilo za mučenje ali grdo ravnanje;

– zagotoviti, da uslužbenci organov pregona, vojaško, zdravniško in drugo zadevno osebje ne bodo kaznovani zaradi neizpolnjevanja ukazov, ki jih silijo v dejanja, ki imajo za posledico mučenje ali grdo ravnanje.

Boj proti nekaznovanosti

– osebe, odgovorne za mučenje in grdo ravnanje, privesti pred sodišče v sodnih obravnavah, ki so v skladu z mednarodnimi standardi za pravično sojenje in izključujejo smrtno kazen, ali jih izročiti za sodni pregon drugi državi, kjer so ta jamstva zagotovljena;

– nemudoma izvesti nepristranske in učinkovite preiskave o vseh domnevah o mučenju v skladu z načeli Istanbulskega protokola, priloženimi Resoluciji 2000/43 Komisije za človekove pravice;

– v čim večjem obsegu zagotoviti, da se amnestija ne podeli za dejanja mučenja in da posamezniki zaradi amnestije niso prikrajšani za pravico do učinkovitega pravnega sredstva, vključno z odškodnino in rehabilitacijo.

Skupine, ki zahtevajo posebno zaščito

– določiti in izvajati standarde in ukrepe, ki veljajo za ženske, otroke, begunce, prosilce za azil, notranje razseljene osebe, priseljence in druge skupine, ki potrebujejo posebno zaščito pred mučenjem in grdim ravnanjem.

Dopustitev internih postopkov za pritožbe in poročila o mučenju in grdem ravnanju

– določiti in uporabljati učinkovite interne postopke za odgovor na pritožbe in poročila o mučenju in grdem ravnanju ter preiskovanje le-teh v skladu z istanbulskimi načeli;

– zagotoviti, da so domnevne žrtve mučenja ali grdega ravnanja, priče, preiskovalci in njihove družine zaščiteni pred nasiljem, nasilnimi grožnjami ali kakršnimi koli drugimi oblikami ustrahovanja ali povračilnih ukrepov, ki se lahko pojavijo v povezavi s poročilom ali preiskavo.

Zagotovitev povračila škode in rehabilitacije za žrtve

– zagotoviti povračilo škode za žrtve mučenja in grdega ravnanja ter njihove vzdrževance, vključno s pošteno in primerno finančno odškodnino ter ustrezno zdravstveno oskrbo in socialno-zdravstveno rehabilitacijo,

– letno prispevati v prostovoljni sklad ZN za žrtve mučenja, po možnosti z bistvenim povečanjem višine prispevkov.

Dopustitev internih mehanizmov obiskov

– dopustiti obiske primerno usposobljenih predstavnikov civilne družbe in neodvisnih organizacij v prostorih, kjer so pridržane osebe, ki jim je bila odvzeta prostost.

Ustanovitev nacionalnih ustanov

– preučiti možnost ustanovitve in delovanja ter po potrebi okrepitve neodvisnih nacionalnih ustanov (npr. varuhov človekovih pravic ali komisij za človekove pravice), ki lahko učinkovito obravnavajo preprečevanje mučenja in grdega ravnanja.

Zagotovitev učinkovitega usposabljanja

– usposabljati uslužbence organov pregona ter vojaško in medicinsko osebje (civilno in vojaško), da bodo ravnali v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi;

– zagotoviti usposabljanje sodstva, tožilcev in odvetnikov v zvezi z ustreznimi mednarodnimi standardi;

– zagotoviti, da prenosi opreme in usposabljanje za vojaške, varnostne ali policijske namene ne spodbujajo mučenja in grdega ravnanja;

– zagotoviti, da programi usposabljanja za uslužbence organov pregona vključujejo izobraževanje o preprečevanju nasilja nad ženskami, o pravicah otrok in o diskriminaciji, na primer na podlagi rase ali spolne usmerjenosti.

Podpiranje dela zdravstvenih delavcev

– zdravstvenim delavcem omogočiti, da pri pripravi pripomb o domnevnih primerih mučenja in grdega ravnanja lahko delajo neodvisno in zaupno;

– zaščititi zdravnike, strokovnjake sodne medicine in druge zdravstvene delavce, ki prijavijo primere mučenja in grdega ravnanja.

Izvajanje obdukcij

– zagotoviti, da sodno-medicinske obdukcije izvedejo usposobljeni strokovnjaki za sodno medicino v skladu z mednarodno priznanimi standardi;

– predvideti pravilno sodno-medicinsko preiskavo v vseh primerih hujših poškodb pridržanih oseb.

Druge pobude

Evropska unija bo:

še naprej sprožala vprašanja o mučenju in grdem ravnanju v okviru večstranskih forumov, kot so ZN, Svet Evrope in OVSE. EU bo še naprej dejavno podpirala ustrezne resolucije, sprejete v okviru organov ZN, vključno z Generalno skupščino Svetom za človekove pravice;

podpirala ustrezne mednarodne in regionalne mehanizme (npr. Odbor proti mučenju, Pododbor za preprečevanje mučenja, Evropski odbor za preprečevanje mučenja, ustrezne posebne mehanizme ZN) ter opozarjala, da morajo države sodelovati s temi mehanizmi;

podprla Prostovoljni sklad ZN za žrtve mučenja in prostovoljni sklad, ustanovljen v okviru opcijskega protokola h konvenciji proti mučenju, in druge države spodbujala, da ravnajo enako;

zagotovila skupno ali dvostransko sodelovanje pri preprečevanju mučenja in grdega ravnanja;

podpirala akcije javnega izobraževanja in ozaveščanja proti mučenju in grdemu ravnanju;

podpirala delovanje ustreznih nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacij v boju proti mučenju in grdemu ravnanju ter z njimi ohranjala dialog;

še naprej financirala projekte za izboljšanje usposabljanja osebja in razmer v prostorih za pridržanje ter še naprej trdno podpirala rehabilitacijske centre za žrtve mučenja po vsem svetu.

PRILOGA

Poleg seznama listin, navedenih v uvodnem delu smernic, se lahko EU po potrebi v svojih odnosih s tretjimi državami v zvezi z mučenjem in grdim ravnanjem sklicuje na naslednje standarde in načela:

– Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člen 4 in 19(2)

– Deklaracija ZN o zaščiti vseh oseb pred mučenjem in drugimi oblikami krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja

– Deklaracija ZN o odpravi nasilja nad ženskami

– Konvencija ZN o statusu beguncev

– Deklaracija ZN o zaščiti vseh prisilno izginulih oseb

– Načela ZN o učinkovitem preprečevanju in preiskovanju izvršitev smrtnih kazni, izrečenih v izvensodnih, samovoljnih in skrajšanih postopkih

– Standardna minimalna pravila ZN o ravnanju z zaporniki

– Osnovna načela ZN za ravnanje z zaporniki

– Besedilo načel ZN za zaščito vseh oseb, ki so na kakršen koli način pridržane ali zaprte

– Pravila ZN za zaščito mladoletnih oseb, ki jim je bila odvzeta prostost

– Deklaracija ZN o osnovnih načelih pravičnosti za žrtve kaznivih dejanj ali zlorabe moči

– Osnovna načela ZN o neodvisnosti sodstva

– Osnovna načela ZN o vlogi odvetnikov

– Smernice ZN o vlogi tožilcev

– Standardna minimalna pravila ZN za ukrepe, ki ne omejujejo prostosti

– Kodeks ravnanja ZN za uslužbence organov pregona

– Osnovna načela ZN o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov pregona

– Načela ZN o medicinski etiki v zvezi z vlogo zdravstvenih delavcev, zlasti zdravnikov, pri zaščiti zapornikov in pripornikov pred mučenjem ter drugimi krutimi, nečloveškimi in poniževalnimi kaznimi in ravnanjem

– Osnovna načela in smernice ZN o pravici do pravnega sredstva in povrnitve škode

– Načela o učinkovitem preiskovanju in dokumentiranju mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja (istanbulski protokol), priložena Resoluciji 2000/43 Komisije ZN za človekove pravice

– Zaščitni ukrepi za varstvo pravic oseb, obsojenih na smrtno kazen (Resolucija 1984/50 Ekonomsko-socialnega odbora)

– Dunajska deklaracija in program za ukrepanje

– Splošne pripombe Odbora ZN proti mučenju, zlasti št.1 o 3. členu, in št. 2 o 2. členu

– Splošne pripombe Odbora ZN za človekove pravice, zlasti št. 20

o 7. členu, št. 21 o 10. členu in št. 29 o 4. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah

– Splošno priporočilo št. 12, 14 in 19 Odbora za odpravo diskriminacije žensk

– Afriška listina človekovih pravic in pravic ljudstev

– Afriška listina o pravicah in zaščiti otrok

– Ameriška konvencija o človekovih pravicah

– Medameriška konvencija o preprečevanju in kaznovanju mučenja

– Medameriška konvencija o prisilnem izginotju oseb

– Medameriška konvencija o preprečevanju, kaznovanju in izkoreninjenju nasilja nad ženskami

– Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope:

št. R (87) 3 o evropskih zaporniških pravilih

št. R (98) 7 o etičnem in organizacijskem vidiku zdravstvene oskrbe v zaporih

št. R (99) 3 o pravilih za uskladitev sodno-medicinskih obdukcij

št. R (99) 22 o prenatrpanosti v zaporih in naraščanju zaporniške populacije

št. R (00) 19 o vlogi javnega pregona v kazenskopravnem sistemu

št. R (00) 21 o svobodnem opravljanju poklica pravnika.

št.. R (01) 10 o Evropskem kodeksu policijske etike

št.° R (03) 05 o ukrepih za pridržanje prosilcev za azil

št.. R (03) 17 o izvršbi

št. R (03) 20 o novih načinih obravnavanja mladoletnega prestopništva in vlogi sodne obravnave mladoletnikov

št. R (03) 22 o pogojnem odpustu

št. R (03) 23 o ravnanju uprav za izvrševanje kazenskih sankcij z zaporniki, obsojenimi na kazen dosmrtnega zapora, in drugimi dolgotrajnimi zaporniki

št. R (04) 10 o varstvu človekovih pravic in dostojanstva oseb z duševnimi motnjami

št. R (05) 9 o zaščiti prič in sodelavcev sodišča

št. R (06) 2 o evropskih zaporniških pravilih

št. R (06) 6 o notranje razseljenih osebah

št. R (06) 8 o pomoči žrtvam kaznivih dejanj

– Uredba EU o trgovini z opremo za mučenje z dne 30. julija 2005.

– Kodeks ravnanja EU glede izvoza orožja