Sporočilo o tematskem programu za človekov in socialni razvoj ter finančnih perspektivah za obdobje 2007–2013
I. Splošni uvod o tematskih programih
Za racionalizacijo in poenostavitev veljavnega zakonodajnega okvira, ki ureja zunanje ukrepe Skupnosti, je Evropska komisija predlagala niz šestih novih instrumentov v okviru finančnih perspektiv za obdobje 2007–2013. Trije instrumenti so horizontalni, namenjeni pa so posebnim potrebam in okoliščinam. Trije so namenjeni izvajanju posebnih politik (predpristopna pomoč, evropska politika sosedstva in partnerstva ter razvojno sodelovanje in gospodarsko sodelovanje) in imajo opredeljen geografski obseg. V prihodnje bodo ti instrumenti pravna podlaga za izdatke Skupnosti, namenjene podpori programov zunanjega sodelovanja, vključno s tematskimi programi, ki bodo presegli geografski obseg treh politično vodenih instrumentov in med drugim nadomestili obstoječe tematske uredbe. Ker je instrument za predpristopno pomoč (IPA) namenjen posebej temu, da pomaga državam kandidatkam in možnim državam kandidatkam pri sprejemanju in izvajanju pravnega reda Evropskih skupnosti, upravičenke do predpristopne pomoči (IPA) ne sodijo v področje uporabe tega tematskega programa.
Tematski programi zagotavljajo določeno dodano vrednost in dopolnjujejo geografske programe, ki bodo tudi v prihodnje prednostni okvir za sodelovanje Skupnosti s tretjimi državami. Komisija se je zavezala, da bo z Evropskim parlamentom in Svetom razpravljala o področju uporabe, ciljih in prednostnih nalogah vsakega tematskega programa na podlagi uradnih sporočil obema institucijama. Ta postopek bo zagotovil politične smernice za nadaljnje stopnje načrtovanja programov, predvsem tematske strateške dokumente, ki jih bo treba pripraviti v skladu z določbami zgoraj navedenih instrumentov.
II. Okvir: Vlaganje v ljudi – politika EU glede človekovega in socialnega razvoja
Pri človekovem in socialnem razvoju so najpomembnejši ljudje. Človeške potrebe in možnosti usmerjajo in opredeljujejo razvoj, rast, varnost in zmanjševanje revščine. To je ključni strateški sestavni del „Evropskega soglasja“ in je zelo poudarjen v mednarodnih obveznostih ES, kot so obveznosti iz Deklaracije za novo tisočletje in obveznosti, dogovorjene na Mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju v Kairu, Svetovnem vrhu o socialnem razvoju, v Pekinških izhodiščih za ukrepanje za enakost spolov in na vrhu ZN septembra 2005.
V okviru zunanjih ukrepov, vključno z razvojno politiko, se bo tematski program Vlaganje v ljudi osredotočil na bistvena področja, kot so zdravje za vse, znanje in spretnosti, kultura, zaposlovanje in socialna kohezija, enakost spolov, otroci in mladina. Odražal bo notranje politike EU in prispeval k skladnosti zunanjih politik EU. Program bo tako podpiral novo zgradbo zunanje pomoči, EU pa zagotovil sredstva za ukrepanje na nekaterih ključnih področjih. Predvsem bo zagotovil tematski okvir za souporabo strokovnega znanja, dobre prakse in izkušenj, za spremljanje, zbiranje in analizo podatkov, inovativne pristope in pilotne projekte na področjih, ki neposredno vplivajo na preživetje ljudi po svetu. Okrepil bo glas EU na mednarodni ravni. EU bo omogočil, da še naprej igra vidno in verodostojno vlogo v mednarodnih organizacijah in partnerstvih na teh področjih.
Izkušnje in pridobljena spoznanja
Tematski okvir temelji na bogatih spoznanjih, pridobljenih iz izkušenj na nacionalni in mednarodni ravni, ki so podrobneje opisana v Prilogi 2. Upošteva tudi najnovejše ocene in vrednotenje ukrepov na teh področjih. ES je opravila obširna posvetovanja o oblikovanju tega tematskega programa.
Pridobljena spoznanja kažejo, da je potreben celosten in skladen tematski pristop k človekovemu in socialnemu razvoju, ki je trdno zasidran v vsestranskem pristopu, ki ga je oblikovala EU v novih razvojnih in zunanjih politikah in ki bo dopolnil in dodal vrednost načrtovanju državnih programov na različnih osrednjih področjih. Zato program uvaja novosti, tako da presega sedanjo strategijo, ki se posveča zdravju, enakosti spolov in osnovni izobrazbi.
Na področjih bolezni revščine, spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter enakosti spolov tematska strategija temelji na izkušnjah s posebnimi proračunskimi postavkami za tista področja, ki se bodo iztekla ob koncu leta 2006. Na drugih področjih, kot je izobraževanje, so se tematski programi izvajali prek regionalnih skladov ali pilotnih in pripravljalnih ukrepov. Izkušnje na teh tematskih področjih in izkušnje iz posameznih držav so pokazale, da bi se ES morala vključiti, kadar bi lahko bila skladnost politik in skupen pristop EU koristna.
Vprašanja zaposlovanja in socialne kohezije postajajo vedno bolj pomembna v mednarodni razpravi. Vse več držav in regij se zelo zanima za izkušnje EU v gospodarski politiki, politiki zaposlovanja in socialni politiki ter sodeluje z EU. Z osredotočanjem na zaposlovanje in socialno kohezijo v tematskem programu bo mogoče odgovoriti na vedno večje povpraševanje, na ta način pa se izraža tudi pripravljenost EU za iskanje novih načinov ukvarjanja z zvezo med rastjo, naložbami in zaposlovanjem ter vprašanji glede trgovine, socialne vključenosti in zaščite.
Razvojno delo se je bolj malo posvečalo kulturi, se pa vedno bolj priznava, da kultura in medkulturni dejavniki precej vplivajo na razvoj in se jih je treba lotiti s treh vidikov: spodbujanje dialoga med kulturami, ukvarjanje s kulturno različnostjo po svetu z mednarodnim sodelovanjem in spodbujanjem kulturnega področja in industrij kot dejavnikov zaposlovanja in rasti.
Vlaganje v ljudi bi torej lahko bilo sredstvo za oblikovanje in preizkušanje strategij za obravnavanje novih prednostnih nalog z evropsko dodano vrednostjo.
Spoznanja v zvezi z enakostjo spolov in otroki, pridobljena iz izkušenj in prispevkov zainteresiranih strani, kažejo, da je integracija pomembna, vendar ni dovolj učinkovita, in jo je treba podpreti s posebnimi ukrepi.
Program bi se lahko ukvarjal tudi s številnimi drugimi vprašanji, vendar je bilo treba zaradi omejenih sredstev opraviti izbiro, pri čemer so bile poudarjene dejavnosti, pri katerih ima EU največji vpliv in verodostojnost.
Utemeljitev in dodana vrednost tematskega programa „Vlaganje v ljudi“
Po navedbah Evropske komisije tematski program zajema posebno področje v interesu skupine držav partneric, ki niso geografsko določene, ali sodelovanje, namenjeno različnim regijam ali skupinam držav partneric, ali mednarodno dejavnost, ki ni geografsko opredeljena, vključno z večstranskimi in globalnimi pobudami za uveljavljanje notranjih politik Unije v tujini.
Eno od pomembnih načel, ki je podlaga za koncept tematskih programov, je „subsidiarnost“. Geografski programi so prednostni instrument za sodelovanje s tretjimi državami. Vendar pa v nekaterih okoliščinah geografski (državni, večdržavni in regionalni) programi niso najboljši instrument za ukrepanje na določenem področju: nekaterih ciljev politik EU ni mogoče doseči prek državnih in regionalnih programov in/ali nekateri ukrepi iz državnih in regionalnih programov se lahko učinkovito dopolnijo s tematskimi ukrepi. Tematski program dodaja vrednost geografskim programom, ker:
podpira inovacije in spodbuja krepitev inovativnih ukrepov ter ustvarja in združuje znanje in izkušnje ter dobro prakso v regijah;
krepi tehnično sodelovanje med državami in regionalnimi organizacijami za doseganje napredka pri mednarodnih obveznostih in krepi sodelovanje in zavezanost partnerskih držav in regij pri ustreznih mednarodnih konvencijah, pobudah in procesih. V posebnih primerih lahko zagotovi orodja za učinkovite primerjalne analize in spremljanje po regijah in tako koristi državni politiki, učinkovitosti pomoči in usklajevanju donatorjev v skladu s Pariško deklaracijo o usklajevanju pomoči;
podpira razvoj v okoliščinah in regijah, kjer se ni mogoče dogovoriti o dvostranskem sodelovanju ali ne obstaja okvir za sodelovanje, kot na primer v nestabilnih državah in v primeru nujnih programov;
se posveča izpolnjevanju mednarodnih obveznosti ES, globalnemu zagovarjanju najbolj pomembnih vprašanj, boljšemu svetovnemu upravljanju, večji učinkovitosti pomoči in zagotavljanju učinkovitega okvira večstranske politike.
III. Predlagani tematski program „Vlaganje v ljudi“
Področje uporabe
Program bo vzpostavljen v okviru „Evropskega soglasja“, zunanje razsežnosti politik EU in mednarodnih obveznosti ter se bo osredotočil na zagotavljanje sinergij med temami in politikami EU na teh področjih, da bi se okrepila usklajenost. Vlaganje v ljudi temelji na pravnem redu Evropskih skupnosti, oblikovanem v nizu dokumentov o ključnih politikah, in ga povezuje. Dopolnjuje državne strategije.
Evropska komisija bo redno poročala Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju strategije in objavljala ocenjevalna poročila.
Prednostne naloge pri tematskih ukrepih za človekov in socialni razvoj
Program se osredotoča na šest ključnih tem za človekov in socialni razvoj, poudarjenih v „Evropskem soglasju“ in v drugih navedenih mednarodnih obveznostih EU na tem področju: zdravje, znanje in spretnosti, kultura, socialna kohezija in zaposlovanje, enakost spolov, mladina in otroci. Te prednostne naloge so strateško povezane in med vsemi temami so razvite sinergije.
1. Zdravje za vse
Zdravje je pomembno za posameznikovo blaginjo, usposabljanje, delo, družbeno dejavnost, enakost spolov in za rast ter razvoj vseh družb. Najpomembnejša je skrb za zdravstvene sisteme v posameznih državah in dostop do osnovnih storitev. Zdravstveni kadri so ključna pomanjkljivost, ki jo je treba reševati na državni in mednarodni ravni. Zdravstveni informacijski sistemi, ki so sposobni ustvarjati, meriti in analizirati razčlenjene podatke o zmogljivostih, so bistvenega pomena pri zagotavljanju boljših zdravstvenih in razvojnih rezultatov ter učinkovitega prispevka domačih in zunanjih virov k hitrejšemu napredku. Še ena večja prednostna naloga politik EU za izboljševanje zdravstvenih sistemov in socialne kohezije je zagotavljanje pravičnih mehanizmov za financiranje pravičnega dostopa do zdravstvenega varstva za vse. Bolezni revščine so poseben izziv, ki zadeva različne sektorje in sega prek nacionalnih meja. EU že dolgo vodi in podpira mednarodna prizadevanja za boj proti virusu HIV/aidsu, tuberkolozi, malariji in drugim boleznim. EU je še vedno ena od vodilnih sil na ključnem področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic na podlagi celotne agende iz Kaira. Ukrepi na teh dveh področjih bodo tudi v prihodnje ohranili enake opredelitve in področje uporabe, kot je določeno v Uredbi (ES) 1568/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o pomoči za boj proti boleznim revščine v državah v razvoju in Uredbi (ES) 1567/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o spolnem in reproduktivnem zdravju in s tem povezanih pravicah v državah v razvoju. Usmeritve za boj proti virusu HIV/aidsu v EU in v sosednjih državah, ki jih je pred kratkim sprejela Evropska komisija, se bodo upoštevale zlasti za države v razvoju v sosedstvu EU. Tematski program lahko na te izzive odgovori na več načinov:
pospeši razvoj in izboljša razpoložljivost in enak dostop za vse do globalnih javnih dobrin, vključno z učinkovitimi, dostopnimi in varnimi farmacevtskimi izdelki, izdelki in inovacijami na področju reproduktivnega zdravja, vključno z elektronsko komunikacijo, za strategije za boj proti boleznim in preprečevanje okužb, podpira inovativne okoljske zdravstvene ukrepe za preprečevanje bolezni in podpira sodelovanje in zmogljivosti ustanov in skupnosti, da se omogoči etično in učinkovito izvajanje kliničnega preskušanja in okrepi regulativna zmožnost;
podpira zagovarjanje in dejavnosti obveščanja za dvig politične in javne ozaveščenosti ter boljše izobraževanje javnosti, vključno z občutljivostjo za vprašanja pravice, enakosti, enakosti spolov in kulture, povezana z želenimi zdravstvenimi rezultati in preprečevanjem;
s krepitvijo zmogljivosti, vključno z uporabo orodij s področja informacijske in komunikacijske tehnologije, da oblikovalci politike in druge pomembne interesne strani na državni, regionalni in globalni ravni izboljšajo svoj prispevek k razvojnim rezultatom na teh področjih.
2. Znanje in spretnosti za vse
EU prispeva k izboljševanju dostopa do izobraževanja za vse otroke in vedno bolj tudi za ženske in moške vseh starosti z namenom izboljševanja znanja, spretnosti in zaposljivosti na trgu dela, kar prispeva k dejavnemu prebivalstvu in samouresničevanju skozi vse življenje, ter podpira vključujočo družbo znanja in prispeva k premostitvi digitalnega razkoraka in vrzeli v znanju in informacijah. Pozornost bo namenjena predvsem nepismenosti odraslih in programom opismenjevanja odraslih. Po splošnem osnovnošolskem izobraževanju morajo države v sodelovanju s poslovnim sektorjem in donatorji zdaj organizirati poklicno izobraževanje in usposabljanje kot glavni način za doseganje zaposljivosti in zagotavljanje boljšega dostopa do kakovostnega srednješolskega in višjega izobraževanja. Terciarno izobraževanje ima pomembno vlogo pri ustanavljanju lokalnih centrov znanja in pri usposabljanju strokovnih delavcev na področju izobraževanja in zdravja ter ljudi, katerih spretnosti, zmožnosti in podjetniški duh prispevajo k rasti in torej k zmanjševanju revščine. Zmogljivost in kakovost terciarnega izobraževanja, vključno z izpopolnjenim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, je treba izboljšati v veliko državah v razvoju. Pobude, razvite v EU ali v okviru dvostranskih programov zunanje pomoči za razvoj znanja in kadrov, so lahko zanimive tudi za nekatere partnerje.
Ta celostni pristop poudarja, da je dostop do znanja in spretnosti glavno orodje za ozaveščanje otrok, mladine in žensk ter za izboljševanje njihovega znanja in spretnosti, povezanih s preprečevanjem bolezni in oskrbo, načrtovanjem družine, zavestjo o človekovih pravicah, strpnostjo, solidarnostjo in mirom. Znanje, inovacije z uporabo znanosti in tehnologije ter razvoj in dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij so ključni dejavniki socialno-ekonomske rasti in trajnostnega razvoja, obravnavati pa jih je treba v sinergiji z mednarodno razsežnostjo politike EU na področju raziskav. Vsa prizadevanja za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja bi morala čimbolj zmanjšati učinek bega možganov.
Ta tematski program lahko k državnim programom prispeva z naslednjimi dopolnilnimi ukrepi:
pomoč državam z nizkimi dohodki, da postanejo upravičene do mednarodne podpore za razvoj ustreznih in kakovostnih izobraževalnih politik; prispevanje k mednarodnim mehanizmom, katerih namen je podpiranje držav, ki jim ne uspe zagotoviti dovolj podpore donatorjev, da bi financirale svoje načrte na področju izobraževanja;
spodbujanje mednarodnih izmenjav izkušenj in dobrih praks na področju razvijanja sekundarnega in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja, vključno s tesnim sodelovanjem z organizacijami, ki predstavljajo delodajalce in delavce ter ostale zainteresirane strani, katerega namen je zagotavljanje kakovosti in izpolnjevanje potreb po znanju in spretnostih ter čim večja zaposljivost in prilagodljivost;
spodbujanje transnacionalnega sodelovanja univerz in mobilnosti študentov na mednarodni ravni z uporabo spremljevalnih ukrepov, ki omogočajo meddržavne ali regionalne programe, uporabo mrež informacijske in komunikacijske tehnologije za izgradnjo izobraževalnih mrež jug-jug in jug-sever, ter dostop do virov informacij, vključno s programom ERASMUS mundus, učenjem na daljavo in navidezno mobilnostjo;
razvoj statističnih zmogljivosti in doslednih načinov za zbiranje kvantitativnih in kvalitativnih podatkov na podlagi splošno opredeljenih kazalnikov, skupnih konceptov za analizo podatkov in izboljševanja okvira globalnega spremljanja. To bo koristno pri načrtovanju programov, spremljanju in ocenjevanju pomoči, predvsem pri sektorski proračunski podpori, tako za prejemnike kot za donatorje;
marginalizirani in ogroženi otroci (npr. otroci, ki delajo, sirote, invalidni otroci, otroci v spopadih ali razmerah, ki sledijo spopadom, otroci pripadniki avtohtonega prebivalstva in manjšin ali otroci v oddaljenih podeželskih regijah, predvsem deklice), nimajo možnosti za šolanje. Ta položaj je mogoče neločljivo povezati s položaji teh otrok in njihovih družin ter pomanjkljivimi šolskimi sistemi. Ta program bi lahko z posredovanjem, pilotnimi projekti, izmenjavo izkušenj in dobrih praks zagotavljal, da bi bili na globalni ravni bolj pozorni na potrebe teh otrok, medtem ko bo morala večina podpore izhajati iz državnih ali regionalnih programov. Ta povezava med izobraževanjem in bojem proti vsem oblikam dela otrok bi morala biti prednostno področje.
3. Kultura
Kultura določa, kako delujejo družbe in gospodarstva ter učinkuje na vse vidike interakcije med EU in državami partnericami z vplivom na socialno, gospodarsko in zunanjo politiko. Načela lastništva in udeležbe, če se pravilno uporabljajo za doseganje samospoštovanja in enakosti, bi morala omogočiti spoštovanje kulturne realnosti sodelujočih, ne da bi se postavila pod vprašaj univerzalnost človekovih pravic in temeljne svoboščine. Nedavno sprejeta Unescova konvencija o varstvu in spodbujanju različnosti kulturnih izrazov je podlaga za mednarodni dogovor, da se bo aktivno spodbujala in podpirala kulturna različnost v mednarodnih odnosih, predvsem z državami v razvoju. Audiovizualna sredstva bi lahko bila učinkovit način za spodbujanje kulture in prenašanje izkušenj ter dobre prakse.
Kultura močno vpliva na učenje, vloge spolov in stereotipe, načine življenja, odnos do drugih, stigmatizacijo, diskriminacijo, konflikte in na mnoga druga vprašanja.
Vlaganje v ljudi lahko pripomore k medsebojnemu razumevanju, dialogu med ljudmi in kulturami, spodbujanju kulturne različnosti, spoštovanju enakovrednega dostojanstva vseh kultur ter boljšemu sodelovanju in izmenjavi izkušenj na različnih področjih kulture, izobraževanja in raziskav. Spodbujanje spoštovanja socialnih, kulturnih in duhovnih vrednot avtohtonega prebivalstva in manjšin pomaga pri boju proti socialnim neenakostim in nepravičnosti v večetničnih družbah.
Poleg tega je kultura obetaven gospodarski sektor za razvoj in rast. Pri mednarodnem sodelovanju, predvsem z državami v razvoju, je treba bolj poudarjati kulturni sektor, predvsem kulturne industrijske panoge, da bi popolnoma izkoristili njegov gospodarski potencial.
4. Zaposlovanje in socialna kohezija
Na svetovni ravni ter v različnih regijah in državah je vedno večje zanimanje za gospodarski in socialni pristop EU ob upoštevanju različnih položajev, potreb, zanimanj in možnosti partnerskih držav in regij. Zaposlovanje, boj proti neenakostim in spodbujanje socialne kohezije so pomembno novo področje zunanjih odnosov in razvojne politike Unije. To vključuje spodobno delo za vse, socialno varstvo in vključenost, produktivno zaposlenost, socialni dialog, razvoj kadrov, ozaveščanje žensk in osnovne socialne pravice, vključno z bojem proti vsem oblikam dela otrok in trgovini z ljudmi. Vključuje tudi spodbujanje celovitega socialnega in gospodarskega pristopa, ki upošteva gospodarstvo, trgovino, zaposlovanje ter socialno kohezijo kot neodvisne elemente na področju boja proti neenakostim. EU se bo osredotočila predvsem na socialne in fiskalne reforme, da bi spodbujala enakost in vedno bolj vključevala neformalni sektor v formalno gospodarstvo.
Vrh ZN leta 2005 je poudaril pomen prispevka, ki ga imata lahko produktivna zaposlenost in spodobno delo za vse pri preprečevanju in boju proti revščini, in potrebo, da se vključita v razvojne strategije. Celovite socialne in gospodarske strategije, trgovinske politike, ki spodbujajo socialni razvoj, naložbene politike, ki spodbujajo podjetništvo, enakost spolov na delovnem mestu, lokalno zaposlovanje ter znanje in spretnosti, učinkovite ustanove na trgu dela ter sodelovanje med socialnimi partnerji bodo torej bistvenega pomena za razvojne strategije.
Sistemi socialne varnosti in socialna vključenost so ključni dejavniki pri preprečevanju ranljivosti in zmanjševanju tveganja revščine. Podpirajo gospodinjstva in prispevajo k agendi o enakosti spolov ter k boju proti delu otrok. Treba bo povečevati socialno zaščito na področju neformalnega gospodarstva.
Tematski program lahko:
prispeva k spodbujanju agende „spodobno delo za vse“ kot splošno sprejetega cilja, tudi prek globalnih in drugih večdržavnih pobud za uresničevanje mednarodnih delovnih standardov, vrednotenja vpliva trgovine na spodobno delo, socialnega dialoga, trajnostnih in ustreznih mehanizmov poštenega financiranja, učinkovitega delovanja in širšega obsega delovanja sistemov socialne zaščite, vključno s sistemom pokojninskega zavarovanja in osnovnimi koristmi socialne zaščite;
podpira pobude za spodbujanje izboljševanja delovnih razmer in prilagajanja na liberalizacijo trgovine. To mora vključevati vidik zaposlovanja v razvojnih politikah in nadaljnje prevzemanje socialne odgovornosti gospodarskih družb kot prostovoljne poslovne prakse, da bi pripomogli k širjenju evropskih socialnih vrednot;
pomaga spodbujati socialne vidike globalizacije in izkušnje EU.
5. Enakost spolov
Spodbujanje enakosti spolov in pravic žensk ni bistvenega pomena le samo po sebi, ampak je osnovna človekova pravica, ki jo vključuje Evropska konvencija o človekovih pravicah, in je vprašanje socialne pravičnosti; prav tako je to poglavitno za doseganje vseh razvojnih ciljev novega tisočletja in uresničevanje obveznosti, kot so na primer obveznosti, ki izhajajo iz Pekinških izhodišč za ukrepanje, akcijskega programa iz Kaira in Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. V okviru tega tematskega programa je treba vprašanja enakosti spolov, na primer dostopa deklic in žensk do znanja in spretnosti, varnih šolskih okolij, zdrave spolnosti, reproduktivnega zdravja in s tem povezanih pravic, socialne zaščite in zaposlovanja, reševati v skladu s štirimi zgoraj navedenimi prednostnimi nalogami. Pobude na področju kulture bodo prispevale k spreminjanju socialnih in kulturnih vzorcev obnašanja moških in žensk z namenom preprečevanja predsodkov in običajnih praks, ki temeljijo na konceptu podrejenosti ali nadrejenosti spolov ali pa na konceptu stereotipnih vlog moških in žensk.
Razen te horizontalne razsežnosti je enakost spolov sama po sebi vprašanje, ki ga je treba reševati s posebnimi ukrepi za enakost spolov. Ta tematski program lahko potrebne državne ukrepe dopolni z naslednjimi oblikami podpore, globalno ali po regijah:
z zagotavljanjem strateške podpore za programe, ki prispevajo k doseganjem ciljev Pekinške deklaracije;
s spodbujanjem organizacij civilne družbe, predvsem ženskih organizacij in mrež ter njihovih prizadevanj za spodbujanje enakosti spolov ter gospodarskega in socialnega ozaveščanja, vključno z zagovarjanjem in mrežnim povezovanjem sever-jug ter jug-jug;
s spodbujanjem enakosti spolov pri prizadevanjih za krepitev statističnih zmogljivosti, tako da podpira razvoj in razširjanje podatkov ter kazalnikov, razčlenjenih glede na spol, ter podatkov in kazalnikov o enakosti spolov.
6. Mladina in otroci
Vlaganje v mladino in otroke je vlaganje v prihodnost. Največja skupina otrok in mladine s celega sveta, ki je kdajkoli obstajala, predstavlja izzive in priložnosti za države v razvoju. Ta skupina je še posebej ranljiva in treba se je posebej osredotočiti na njihove pravice in interese, začeti pri vključevanju, ozaveščanju, spodbujanju in zaščiti njihovih pravic, zdravja in preživetja. Zdravi in izobraženi otroci ter mladina, ki imajo zagotovljene osnovne pravice, so priložnost. Znanje in spretnosti jim omogočajo, da lahko sodelujejo na trgu dela in v družbi na splošno. Interese otrok in mladine je treba upoštevati pri vseh zadevnih ukrepih ter zagotoviti vključenost otrok in mladine ob zagotavljanju usklajenosti z življenjskim krogom in medgeneracijskim pristopom. Razen integriranja in državne podpore bi lahko tematski program:
izboljšal pozornost držav in njihovo zmožnost reševanja vprašanj otrok in mladine z zunanjimi ukrepi;
podpiral regionalne, medregionalne in globalne pobude na ključnih področjih, na primer pri preprečevanju vseh oblik dela otrok, trgovine z ljudmi in spolnega nasilja, ter podpiral mrežo za zaposlovanje mladih;
podpiral ukrepe za spodbujanje otrok in mladih v razmerah in regijah, ko je dvostransko sodelovanje omejeno, na primer v nestabilnih državah;
podpiral kartografske naloge, zbiranje in spremljanje podatkov (vključno z evidentiranjem rojstev), razvojne politike in pilotne projekte ter razširjanje dobre prakse reševanja žrtev dela otrok, trgovine z ljudmi ali nasilja ter njihovo ponovno vključevanje v družbo (izobraževanje, usposabljanje, zdravstvena in psihološka oskrba), posredovanje, osveščanje in inovativne pobude (na primer za preprečevanje dela otrok, trgovine z ljudmi, pohabljanja spolovil, neprostovoljnih spolnih odnosov in neprostovoljnih porok).
IV. Načrtovanje in izvajanje programov
Komisija bo odločala o štiriletnem (2007–2010) in kasneje o triletnem (2001–2013) tematskem strateškem dokumentu (o programskih dokumentih) v skladu s postopki komitologije.
Na podlagi tega večletnega načrtovanja programov Komisija predstavi letne akcijske programe, ki opredelijo prednostne ukrepe, ki jih je treba podpirati, določene cilje, predvidene rezultate in okvirne zneske.
Program se uresničuje v skladu z reformo upravljanja zunanje pomoči iz leta 2000, ki med drugim predvideva tudi prenos upravnih odgovornosti na delegacije, kjer je to ustrezno.
Kar zadeva vmesni pregled, bo v prvem triletnem obdobju (2007–2009) opravljeno zunanje ocenjevanje dejavnosti, da se zagotovijo podatki za pripravo na drugi tematski strateški dokument (2011–2013). Poročila bodo poslana državam članicam in Evropskemu parlamentu; z njimi bo tudi potekala razprava o teh poročilih.