Smernice EU o zagovornikih človekovih pravic

 I. NAMEN

1. Podpiranje zagovornikov človekovih pravic je že dlje časa uveljavljen del zunanje politike Evropske unije na področju človekovih pravic. Namen teh smernic je zagotoviti praktične predloge za obogatitev ukrepanja EU na tem področju. Smernice se lahko uporabljajo v stikih s tretjimi državami na vseh ravneh ter v okviru večstranskih forumov, namenjenih človekovim pravicam, s čimer bi podprli in okrepili stalna prizadevanja Unije za razmah in spodbujanje spoštovanja pravice do zagovarjanja človekovih pravic. Smernice predvidevajo tudi posredovanje Unije v korist ogroženih zagovornikov človekovih pravic ter navajajo, s katerimi praktičnimi sredstvi bi bilo mogoče nuditi podporo in pomagati zagovornikom človekovih pravic. Pomemben del smernic je podpora posebnim postopkom Komisije ZN za človekove pravice, vključno s posebnim predstavnikom ZN za zagovornike človekovih pravic in ustreznimi regionalnimi mehanizmi za zaščito zagovornikov človekovih pravic. Smernice bodo misijam EU (veleposlaništvom in konzulatom držav članic EU ter delegacijam Evropske komisije) v pomoč pri njihovem pristopu do zagovornikov človekovih pravic. Osnovni namen je sicer obravnavati posebno vprašanje zagovornikov človekovih pravic, hkrati pa bodo prispevale tudi h krepitvi politike EU glede človekovih pravicah na splošno.

II. OPREDELITEV

2. Te smernice se pri opredelitvi zagovornikov človekovih pravic navezujejo na operativni odstavek 1 "Deklaracije Združenih narodov o pravici in odgovornosti posameznikov, skupin in organov družbe za uveljavljanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin" (glej Prilogo I), ki navaja, kako "ima vsakdo, kot posameznik ali skupaj z drugimi, pravico do uveljavljanja varstva in uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin na nacionalni in mednarodni ravni ter da si zanju prizadeva".

3. Zagovorniki človekovih pravic so tisti posamezniki, skupine in organi družbe, ki spodbujajo in varujejo splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine. Zagovorniki človekovih pravic želijo spodbujati in varovati državljanske in politične pravice ter spodbujati, varovati in uresničevati gospodarske, socialne in kulturne pravice. Prav tako spodbujajo in varujejo pravice članov skupin, kot so avtohtone skupnosti. Opredelitev pojma ne vključuje tistih posameznikov ali skupin, ki izvajajo nasilna dejanja ali spodbujajo nasilje.

III. UVOD

4. Evropska unija podpira načela, ki jih vsebuje Deklaracija Združenih narodov o pravici in odgovornosti posameznikov, skupin in organov družbe za uveljavljanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Čeprav so za spodbujanje in varstvo človekovih pravic v prvi vrsti odgovorne države, Evropska unija priznava, da imajo posamezniki, skupine in organi družbe pomembno vlogo pri uveljavljanju človekovih pravic. Med dejavnosti zagovornikov človekovih pravic spada:

- dokumentiranje kršitev;

- prizadevanje za pomoč žrtvam teh kršitev z zagotavljanjem pravne, psihološke, zdravniške ali druge podpore; in

- boj proti kulturi nekaznovanja, ki služi zakrivanju sistematičnih in vedno vnovičnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5. Med drugim zagovorniki človekovih pravic pri svojem delu pogosto kritizirajo politike in ukrepe vlade. Vendar vlade na to ne bi smele gledati negativno. Načelo dopuščanja neodvisnega mišljenja in svobodnega razpravljanja o vladnih politikah in ukrepih je ključnega pomena ter je preizkušen in preverjen način doseganja boljše ravni varstva človekovih pravic. Zagovorniki človekovih pravic lahko vladam pomagajo pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic. S sodelovanjem v posvetovalnih postopkih lahko ključno prispevajo pri pripravi osnutkov primerne zakonodaje ter izdelavi nacionalnih načrtov in strategij v zvezi s človekovimi pravicami. Tudi to vlogo jim je treba priznati in jo podpreti.

6. Evropska unija ugotavlja, da so dejavnosti zagovornikov človekovih pravic z leti postale bolj priznane. Zagovorniki so vse bolj uspešni pri zagotavljanju boljše zaščite za žrtve kršitev. Vendar pa je cena tega napredka visoka: tudi sami zagovorniki so namreč vse pogosteje tarče napadov in njihove pravice so v mnogih državah kršene. EU šteje za pomembno, da se zagovornikom človekovih pravic zagotovi varnost in varstvo njihovih pravic. V zvezi s tem je pomembno, da se pri obravnavanju vprašanja zagovornikov človekovih pravic upošteva tudi vidik enakosti spolov.

IV. OPERATIVNE SMERNICE

7. Operativni del teh smernic je namenjen opredelitvi načinov in sredstev za učinkovito spodbujanje in varstvo zagovornikov človekovih pravic v tretjih državah v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

Spremljanje, poročanje in ocenjevanje

8. Vodje misije EU morajo že sedaj pripravljati periodična poročila o položaju v zvezi s človekovimi pravicami v državah, kjer so akreditirani. Delovna skupina za človekove pravice Sveta (COHOM) je pred kratkim potrdila osnutek kontrolnih seznamov, s katerimi bi olajšali to nalogo. Misije bi morale v svojih poročilih obravnavati položaj zagovornikov človekovih pravic v skladu s temi kontrolnimi seznami ter biti pozorne zlasti na pojav morebitnih groženj ali napadov na zagovornike človekovih pravic. V tej zvezi bi se morali vodje misij zavedati, da lahko institucionalni okvir zelo močno vpliva na varnost zagovornikov človekovih pravic pri opravljanju njihovega dela. Pri tem so pomembna vsa vprašanja, ki se tičejo zakonodajnih, sodnih, upravnih ali drugih ustreznih ukrepov, ki jih države sprejmejo, da bi osebe zavarovale pred kakršnim koli nasiljem, grožnjami, maščevanjem, dejansko ali pravno diskriminacijo, pritiski ali kakršnimi koli drugačnimi samovoljnimi dejanji v odgovor na zakonito uveljavljanje katere koli pravice iz Deklaracije ZN o zagovornikih človekovih pravic. Kadar je to potrebno, morajo vodje misij za Delovno skupino za človekove pravice Sveta (COHOM) pripraviti priporočila za možne ukrepe EU, vključno z obsodbami groženj in napadov proti zagovornikom človekovih pravic, ter demarše in javne izjave, kadar so zagovorniki človekovih pravic neposredno ali huje ogroženi. Vodje misij bi morali v svojih poročilih prav tako poročati o učinkovitosti ukrepov EU.

9. Poročila vodij misij in druge ustrezne informacije, kot so poročila in priporočila posebnega predstavnika generalnega sekretarja za zagovornike človekovih pravic, posebnih poročevalcev ZN in organov za spremljanje izvajanja pogodb ter nevladnih organizacij, bodo skupini COHOM in drugim ustreznim delovnim skupinam omogočili, da opredelijo razmere, v katerih so potrebni ukrepi EU, in določijo, katere ukrepe je treba sprejeti, ali po potrebi za PVO/Svet pripravijo priporočila za takšne ukrepe.

Vloga misij EU pri podpiranju in varovanju zagovornikov človekovih pravic

10. V mnogih tretjih državah so misije EU (veleposlaništva držav članic EU in delegacije Evropske komisije) osnovni vmesnik med Unijo in njenimi državami članicami ter zagovorniki človekovih pravic na terenu. Tako imajo pomembno vlogo pri uresničevanju politike EU glede zagovornikov človekovih pravic. Misije EU bi si tako morale prizadevati za proaktivno politiko do zagovornikov človekovih pravic. Hkrati bi se morale zavedati, da bi ukrepi EU v nekaterih primerih lahko privedli do groženj ali napadov na zagovornike človekovih pravic. Glede na okoliščine, bi se misije z zagovorniki človekovih pravic zato morale posvetovati o morebitnih prihodnjih ukrepih. Med ukrepi, ki bi jih misije EU lahko sprejele, bi lahko bilo:

- tesno usklajevanje in izmenjavanje informacij o zagovornikih človekovih pravic, vključno s tistimi, ki so ogroženi;

- vzdrževanje ustreznih stikov z zagovorniki človekovih pravic, vključno s sprejemi v misijah in z obiski njihovih delovnih področij; razmislili bi lahko o imenovanju posebnih uradnikov za zvezo v te namene, po potrebi z delitvijo nalog;

- zagotavljanje vidnega priznavanja zagovornikov človekovih pravic, kakor in kadar je to primerno, s primerno publiciteto, obiski ali vabili;

- po potrebi sodelovanje in udeležba v vlogi opazovalcev pri sojenju zagovornikom človekovih pravic.

Okrepljena prizadevanja glede spoštovanja zagovornikov človekovih pravic v odnosih s tretjimi državami in v okviru večstranskih forumov

11. Cilj EU je vplivati na tretje države, da bi izpolnile svoje obveznosti glede spoštovanja pravic zagovornikov človekovih pravic ter jih zaščitile pred napadi in grožnjami nevladnih akterjev. EU bo v svojih odnosih s tretjimi državami, če bo to štela za potrebno, izražala stališče, kako nujno morajo vse države izpolnjevati ustrezne mednarodne standarde in ravnati v skladu z njimi, zlasti v skladu z Deklaracijo Združenih narodov. Splošni cilj bi moral biti ustvariti okolje, v katerem bi lahko zagovorniki človekovih pravic delovali nemoteno. EU bo svoje cilje razglasila kot sestavni del svoje politike glede človekovih pravic ter poudarjala pomen, ki ga pripisuje varstvu zagovornikov človekovih pravic. Ukrepi v podporo tem ciljem bodo vključevali:

- predsedstvo ali visoki predstavnik za SZVP ali posebni predstavniki in odposlanci EU ali Evropska komisija bodo v svoje obiske v tretjih državah po potrebi kot sestavni del programa vključili tudi srečanja z zagovorniki človekovih pravic ter načenjali vprašanja posameznih primerov zagovornikov človekovih pravic;

- vprašanje človekovih pravic kot sestavni del političnih dialogov med EU in tretjimi državami ter regionalnimi organizacijami bo, kadar bo to ustrezno, vključevalo tudi položaj zagovornikov človekovih pravic. Evropska unija bo poudarjala svojo podporo zagovornikom človekovih pravic in njihovem delu ter po potrebi obravnavala posamezne skrb vzbujajoče primere;

- tesno sodelovanje z drugimi podobno mislečimi državami s podobnimi stališči, zlasti v okviru Komisije ZN o človekovih pravicah in Generalne skupščine ZN;

- podporo krepitvi obstoječih regionalnih mehanizmov za varstvo zagovornikov človekovih pravic, kot sta informacijska točka za zagovornike človekovih pravic Afriške komisije o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter posebna enota za zagovornike človekovih pravic v okviru Medameriške komisije za človekove pravice, in oblikovanju ustreznih mehanizmov na območjih, na katerih jih še ni.

Podpora posebnim postopkom Komisije ZN za človekove pravice, vključno s posebnim predstavnikom za zagovornike človekovih pravic

Posebni predstavnik za zagovornike človekovih pravic

12. EU priznava, da so v mednarodnih prizadevanjih za zaščito zagovornikov človekovih pravic posebni postopki Komisije ZN za človekove pravice (posebni poročevalci, posebni predstavniki, neodvisni strokovnjaki in delovne skupine) ključnega pomena, in sicer zaradi njihove neodvisnosti in nepristranskosti, pa tudi zmožnosti, da se po vsem svetu z dejanji in jasnimi stališči odzovejo na kršitve zoper zagovornike človekovih pravic ter opravljajo obiske po državah. Posebni predstavnik za zagovornike človekovih pravic ima v tej zvezi prav posebno vlogo, vendar so za zagovornike človekovih pravic prav tako pomembne tudi naloge in pooblastila v okviru drugih posebnih postopkov. Ukrepi EU v podporo posebnim postopkom bodo vključevali naslednje:

- spodbujanje držav, naj načeloma sprejemajo zahteve za obisk njihove države v okviru posebnih postopkov ZN;

- spodbujanje lokalnih skupnosti za človekove pravice in zagovornikov človekovih pravic, in sicer prek misij EU, k uporabi tematskih mehanizmov ZN, med drugim za lažje vzpostavljanje stikov med tematskimi mehanizmi in zagovorniki človekovih pravic ter za izmenjavo informacij med njimi;

- ker je naloge in pooblastila v okviru posebnih postopkov nemogoče izpolniti brez zadostnih sredstev, bodo države članice EU podprle dodelitev zadostnih sredstev iz splošnega proračuna Uradu visokega komisariata za človekove pravice .

Praktične oblike pomoči zagovornikom človekovih pravic, zlasti prek razvojne politike

13. Programi Evropske skupnosti in držav članic, katerih namen je pomoč pri razvijanju demokratičnih procesov in ustanov ter uveljavljanju in varstvu človekovih pravic v državah v razvoju, se uvrščajo v vrsto praktičnih oblik pomoči zagovornikom človekovih pravic. Vanje se med drugim lahko vključijo programi razvojnega sodelovanja držav članic. Med praktične oblike pomoči se lahko vključijo:

- dvostranski programi Evropske skupnosti, namenjeni človekovim pravicam in demokratizaciji, države članice pa bi morale še bolj upoštevati, kako nujno je, da prispevajo k razvoju demokratičnih procesov in ustanov ter uveljavljanju in varovanju človekovih pravic v državah v razvoju, med drugim s podpiranjem zagovornikov človekovih pravic, in sicer z dejavnostmi, kot so oblikovanje lastnih zmogljivosti in akcije za ozaveščanje javnosti;

- spodbujanje in podpiranje ustanavljanja in delovanja nacionalnih organov za uveljavljanje in varstvo človekovih pravic, ustanovljenih v skladu s Pariškimi načeli, vključno z nacionalnimi ustanovami za človekove pravice, pisarnami varuha človekovih pravic in komisijami za človekove pravice;

- pomoč pri vzpostavitvi mrež zagovornikov človekovih pravic na mednarodni ravni, vključno z ukrepi za lažje srečevanje zagovornikov človekovih pravic;

- prizadevanja, da bi zagovornikom človekovih pravic v tretjih državah zagotovili dostop do sredstev, vključno s finančnimi sredstvi, iz tujine;

- skrb, da bi bila v okviru izobraževalnih programov o človekovih pravicah ustrezne pozornosti med drugim deležna tudi Deklaracija ZN o zagovornikih človekovih pravic.

Vloga delovnih skupin Sveta

14. Delovna skupina za človekove pravice Sveta (COHOM) bo v skladu s svojimi nalogami preverjala izvajanje in upoštevanje smernic glede zagovornikov človekovih pravic, in sicer tesno usklajeno in v sodelovanju z drugimi pristojnimi delovnimi skupinami Sveta. Med drugim:

- se bo zavzemala za vključevanje vprašanja zagovornikov človekovih pravic v ustrezne politike in dejavnosti EU;

- bo v ustreznih časovnih presledkih preverjala izvajanje smernic;

- bo po potrebi še naprej preučevala tudi drugačne načine sodelovanja z ZN in z drugimi mednarodnimi in regionalnimi mehanizmi v podporo zagovornikom človekovih pravic;

- bo po potrebi vsako leto prek Političnega in varnostnega odbora in Coreperja poročala Svetu o napredku, doseženem pri uveljavljanju smernic

Annex I

Declaration on the Right and Responsibility of Individuals, Groups and Organs of Society to Promote and Protect Universally Recognized Human Rights and Fundamental Freedoms

The General Assembly,

Reaffirming the importance of the observance of the purposes and principles of the Charter of the United Nations for the promotion and protection of all human rights and fundamental freedoms for all persons in all countries of the world,

Reaffirming also the importance of the Universal Declaration of Human Rights2 and the International Covenants on Human Rights as basic elements of international efforts to promote universal respect for and observance of human rights and fundamental freedoms and the importance of other human rights instruments adopted within the United Nations system, as well as those at the regional level,

Stressing that all members of the international community shall fulfil, jointly and separately, their solemn obligation to promote and encourage respect for human rights and fundamental freedoms for all without distinction of any kind, including distinctions based on race, colour, sex, language, religion, political or other opinion, national or social origin, property, birth or other status, and reaffirming the particular importance of achieving international cooperation to fulfil this obligation according to the Charter,

Acknowledging the important role of international cooperation for, and the valuable work of individuals, groups and associations in contributing to, the effective elimination of all violations of human rights and fundamental freedoms of peoples and individuals, including in relation to mass, flagrant or systematic violations such as those resulting from apartheid, all forms of racial discrimination, colonialism, foreign domination or occupation, aggression or threats to national sovereignty, national unity or territorial integrity and from the refusal to recognize the right of peoples to self-determination and the right of every people to exercise full sovereignty over its wealth and natural resources,

Recognizing the relationship between international peace and security and the enjoyment of human rights and fundamental freedoms, and mindful that the absence of international peace and security does not excuse non-compliance,

Reiterating that all human rights and fundamental freedoms are universal, indivisible, interdependent and interrelated and should be promoted and implemented in a fair and equitable manner, without prejudice to the implementation of each of those rights and freedoms,

Stressing that the prime responsibility and duty to promote and protect human rights and fundamental freedoms lie with the State,

Recognizing the right and the responsibility of individuals, groups and associations to promote respect for and foster knowledge of human rights and fundamental freedoms at the national and international levels,

Declares:

Article 1

Everyone has the right, individually and in association with others, to promote and to strive for the protection and realization of human rights and fundamental freedoms at the national and international levels.

Article 2

1. Each State has a prime responsibility and duty to protect, promote and implement all human rights and fundamental freedoms, inter alia, by adopting such steps as may be necessary to create all conditions necessary in the social, economic, political and other fields, as well as the legal guarantees required to ensure that all persons under its jurisdiction, individually and in association with others, are able to enjoy all those rights and freedoms in practice.

2. Each State shall adopt such legislative, administrative and other steps as may be necessary to ensure that the rights and freedoms referred to in the present Declaration are effectively guaranteed.

Article 3

Domestic law consistent with the Charter of the United Nations and other international obligations of the State in the field of human rights and fundamental freedoms is the juridical framework within which human rights and fundamental freedoms should be implemented and enjoyed and within which all activities referred to in the present Declaration for the promotion, protection and effective realization of those rights and freedoms should be conducted.

Article 4

Nothing in the present Declaration shall be construed as impairing or contradicting the purposes and principles of the Charter of the United Nations or as restricting or derogating from the provisions of the Universal Declaration of Human Rights,2 the International Covenants on Human Rights and other international instruments and commitments applicable in this field.

Article 5

For the purpose of promoting and protecting human rights and fundamental freedoms, everyone has the right, individually and in association with others,